Iz spletne strani Finančne uprave RS je povzeto pojasnilo iz področja Davki in druge dajatve - Davek od dohodka pravnih oseb (DDPO):

V zvezi z vprašanjem glede uveljavljanja davčne olajšave za plačane premije za dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence po Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (ZKDPZJU), v davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), objavljamo naslednje pojasnilo.

V skladu s tretjim odstavkom 10. člena ZKDPZJU se znesek premije za dodatno pokojninsko zavarovanje, ki jo za račun javnega uslužbenca plačuje delodajalec, ne glede na določbe ZDDPO-2, delodajalcu ne prizna kot odhodek in tudi ne kot davčna olajšava pri davku od dohodkov pravnih oseb.

Z Zakonom o spremembah Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (novela ZKDPZJU-A), ki je začela veljati maja 2015, je bila črtana določba četrtega odstavka 10. člena ZKDPZJU, ki je določala, da se delodajalcu prizna olajšava na premije, ki mu znižuje davčno osnovo pod pogoji in v višini določeni z ZPIZ-1. Z navedeno novelo so se določbe ZKDPZJU usklajevale z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), saj se je zakon v svojih določbah skliceval na ZPIZ-1. To je vključevalo tudi spremembo določbe, ki se nanaša na davčne olajšave. Razlog za črtanje četrtega odstavka 10. člena ZKDPZJU je dejstvo, da delodajalci v javnem sektorju ne morejo vplačevati premij v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje skladno z ZPIZ-2, zato je odveč navajanje, da se za te premije priznava davčna olajšava. Navedeno je bilo obrazloženo s strani predlagatelja v Predlogu zakona o spremembah ZKDPZJU (št. 00711-1/2015/6 z dne 12. 3. 2015).

Skladno z ZPIZ-2 je kolektivno dodatno zavarovanje opredeljeno kot zavarovanje, v katerega se vključijo posamezniki preko svojega delodajalca, ki delno ali v celoti financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev (torej premije za dodatno kolektivno zavarovanje bremenijo delodajalca). To pomeni, da delodajalci ne smejo plačevati premij dodatnega pokojninskega zavarovanja iz delavčeve bruto plače, da se lahko premija šteje za premijo kolektivnega dodatnega zavarovanja po ZPIZ-2. Premija kolektivnega dodatnega zavarovanja po ZPIZ-2 torej predstavlja dohodek, ki ni del plače delavca. Hkrati je treba upoštevati tudi dejstvo, da sistem plač javnih uslužbencev ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki v tretjem odstavku 3. člena določa, da se v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. Pomeni, da v javnem sektorju ni mogoče skleniti dogovora, s katerim bi se javni uslužbenec odpovedal delu bruto plače.

Upoštevaje veljavno zakonodajo (ZKDPZJU, ZPIZ-2, Zakon o sistemu plač v javnem sektorju in Zakon o javnih financah) torej delodajalci v javnem sektorju za premije, vplačane skladno z ZKDPZJU in za premije, ki naj bi bile vplačane skladno z ZPIZ-2, ne morejo uveljavljati davčne olajšave pri ugotavljanju davka od dohodkov pravnih oseb. V primeru premij, vplačanih po ZKDPZJU, se v skladu z 10. členom tega zakona te premije ne priznajo kot davčna olajšava pri davku od dohodkov pravnih oseb. V primeru premij, ki naj bi bile vplačane v dodatno kolektivno zavarovanje po ZPIZ-2, pa olajšava ne more biti priznana, saj vplačil v kolektivno dodatno zavarovanje po ZPIZ-2 v javnem sektorju ne more biti oziroma se morebitna vplačila iz bruto plače javnega uslužbenca ne morejo šteti za premije dodatnega kolektivnega zavarovanja po ZPIZ-2.