(1) Delavec je dolžan opravljati delo, ki ni navedeno v pogodbi o zaposlitvi, če delo ustreza usposobljenosti delavca in izpolnjuje pogoje v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu v naslednjih primerih:

• zmanjšanja obsega dela na njegovem delovnem mestu,
• povečanja obsega dela na drugem delovnem mestu,
• nadomeščanja začasno odsotnega delavca,
• uvajanja nove ali izboljšave obstoječe tehnologije ali organizacije dela,
• nenadne okvare strojev in drugih sredstev za delo,
• izvajanja ukrepov za varnost in zdravje pri delu,
• drugih utemeljenih primerih, ko je potrebno zagotoviti neprekinjenost delovnega procesa in je delo potrebno nujno opraviti, da se prepreči nastanek večje škode,
• ki jih predvideva kolektivna pogodba pri delodajalcu.

(2) Delavcu se lahko odredi drugo delo, navedeno v prvem odstavku tega člena le, v kolikor gre za delo:

• za katerega se zahteva enaka vrsta in eno stopnjo nižja izobrazba v času trajanja največ 1 mesec v koledarskem letu,
• za katerega se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe v času trajanja največ 3 mesecev v koledarskem letu,
• največ za delovni čas, kot je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi ter za enako razporeditev delovnega časa, kot je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi,
• kadar kraj opravljanja drugega dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom, z organiziranim prevozom delodajalca ali s službenim vozilom po časovno najkrajši povezavi od kraja bivanja delavca.

(3) Za čas opravljanja drugega dela delavec prejema plačo, ki ne more biti nižja od plače, kot jo je prejemal pred odreditvijo drugega dela, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

(4) Drugo delo delodajalec delavcu odredi pisno pred odreditvijo drugega dela, razen v primeru pete in sedme alineje prvega odstavka tega člena do konca delovnega tedna oziroma v roku 48 ur.