V Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1 in 100/22 – ZSZUN) se v 1. členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»S tem zakonom se urejajo tudi statusna vprašanja članic univerz, katerih dejavnost je potrebna za uresničevanje visokošolske dejavnosti (npr. knjižnice, inštituti), in študentskih domov.«.

Za 6. členom se dodajo novi 6.a, 6.b, 6.c in 6.č člen, ki se glasijo:

»6.a člen
(javni interes)
Visokošolsko izobraževanje, ki ga v obliki javnoveljavnih študijskih programov izvajajo visokošolski zavodi v Republiki Sloveniji v skladu s tem zakonom, je v javnem interesu.

6.b člen
(javna služba)
Javna služba v visokem šolstvu obsega izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti in jo izvajajo javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe.
Izobraževalna dejavnost, ne glede na način izvajanja, obsega študijske programe za pridobitev izobrazbe prve, druge in tretje stopnje.
Znanstvenoraziskovalna dejavnost obsega področja, ki jih opredeljuje zakon, ki ureja znanstvenoraziskovalno dejavnost.
Umetniška dejavnost obsega umetniško ustvarjanje na področju izobraževalnega in raziskovalnega dela v okviru umetniških disciplin, katerega rezultati so javno dostopni.
Podporne dejavnosti so knjižnična, informacijska, administrativna, tehnična, strokovna in upravljavska dejavnost, dejavnost študentskih domov in druge podporne dejavnosti.

6.c člen
(financiranje javne službe)
Javna služba v visokem šolstvu je financirana iz javnih virov, iz nejavnih virov pa, če tako določa ta zakon.

6.č člen
(druge dejavnosti)
Javni visokošolski zavod lahko poleg dejavnosti javne službe opravlja tudi druge dejavnosti, povezane z dejavnostmi iz prvega odstavka 6.b člena tega zakona, ki pomenijo prodajo blaga in storitev na trgu. Opravljanje drugih dejavnosti iz tega odstavka ne sme posegati v obseg in kakovost zagotavljanja javne službe.
Kadar javni visokošolski zavod opravlja druge dejavnosti, mora biti cena določena tako, da so vanjo všteti vsi stroški, ki so povezani s prodajo blaga in storitev na trgu in se nanašajo na izdatke za blago in storitve, investicije in investicijsko vzdrževanje, amortizacijo in stroške dela.
Javni visokošolski zavod prihodke in odhodke javne službe ter tržne dejavnosti vodi ločeno v skladu z veljavnimi finančnimi predpisi.
Presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z drugimi dejavnostmi, ki ga javni visokošolski zavod izračuna v skladu z zakonom, ki ureja fiskalno pravilo, in zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, mora javni visokošolski zavod voditi na ločenem računu. Presežek prihodkov nad odhodki, ki se ugotovi v skladu z zakonoma iz prejšnjega stavka, mora javni visokošolski zavod nameniti za izvajanje in razvoj dejavnosti.
Presežka odhodkov nad prihodki, ustvarjenega z drugimi dejavnostmi, javni visokošolski zavod ne sme poravnati iz sredstev javne službe. O načinu poravnave tega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog upravnega odbora javnega visokošolskega zavoda.
Določbe četrtega odstavka in prvega stavka petega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za zasebne visokošolske zavode s koncesijo v delu dodeljene koncesije.«.

V 7. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Tuji državljani se lahko izobražujejo na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije pod pogojem, da se uporablja načelo vzajemnosti, ali pod pogojem, da so v Republiki Sloveniji dokončali srednješolsko izobraževanje in opravili maturo, tako kot določa 38. člen tega zakona, ali pod pogojem, da imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in so sami ali vsaj eden od njihovih staršev ali skrbnikov do začetka izbirnega postopka rezidenti Republike Slovenije za davčne namene.«.

V naslovu II. poglavja »STATUSNA OPREDELITEV VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV, DRUGIH ZAVODOV – ČLANIC UNIVERZ IN ŠTUDENTSKIH DOMOV« se črta besedilo »DRUGIH ZAVODOV –«.

V 9. členu se v prvem odstavku črta besedilo »oziroma drugi zavod – članico univerze«.
V drugem odstavku se črta besedilo »oziroma druge javne zavode – članice univerze«.

Besedilo 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Univerza je pravna oseba.
Univerza, ki je ustanovljena kot javni zavod, je posredni uporabnik proračuna in ima odprt podračun v sistemu enotnega zakladniškega računa države.
V okviru univerze iz prvega odstavka tega člena se ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne šole in druge članice univerze, kot jih določa drugi odstavek 1. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: članice univerze). Članice univerze se kot del subjekta vpisa vpišejo v sodni register kot pravnoorganizacijska oblika »članica univerze«.
Univerza nastopa v pravnem prometu samostojno, v svojem imenu in za svoj račun.
V pravnem prometu lahko nastopa v svojem imenu in za svoj račun, in v tem delu uveljavlja svojo pravno in poslovno sposobnost, tudi članica univerze, če opravlja dejavnosti, ki pomenijo prodajo blaga in storitev na trgu iz 6.č člena tega zakona. Prihodek, ustvarjen iz opravljanja teh dejavnosti, v celoti pripade članici univerze, ki ga je ustvarila. Članica univerze s prihodkom iz prejšnjega stavka razpolaga v skladu s 6.č členom tega zakona. Univerza in ustanovitelj za te obveznosti članice univerze ne odgovarjata.
Univerza, ki je ustanovljena kot javni zavod, mora za sredstva članic univerze, pridobljena iz naslova izvajanja dejavnosti iz 6.č člena tega zakona, odpreti ločene podračune znotraj sistema enotnega zakladniškega računa države.
Medsebojna razmerja med univerzo in njenimi članicami se podrobneje uredijo z aktom o ustanovitvi univerze in s statutom univerze.«.

V 15. členu se črta besedilo »in drugega zavoda – članice univerze«.

V 20. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Organ članice univerze iz drugega odstavka 1. člena tega zakona je direktor, lahko pa tudi strokovni svet.«.
V četrtem odstavku se besedilo »Organi visokošolskega zavoda, ki ni članica univerze« spremeni tako, da se glasi: »Organi samostojnega visokošolskega zavoda«.
V petem odstavku se črta besedilo »oziroma drugi zavod – članica univerze«.

V 21. členu se v šestem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Strokovni svet je strokovni organ članice univerze iz drugega odstavka 1. člena tega zakona.«.

V 24. členu se v prvem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Dekan oziroma direktor članice univerze ima pooblastila in odgovornosti v skladu z ustanovitvenim aktom, je strokovni vodja članice univerze in poslovodni organ pri izvajanju dejavnosti članice univerze iz 6.č člena tega zakona, in opravlja naslednje naloge:«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»Dekan članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda lahko med opravljanjem funkcije dekana v okviru delovne obveznosti opravlja tudi neposredno pedagoško obveznost dve uri na teden. Ne glede na prejšnji stavek lahko dekan članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda opravlja še dodatno pedagoško, znanstvenoraziskovalno, umetniško ali strokovno delo kot dopolnilno delo pri istem delodajalcu v obsegu, ki ne presega 20 odstotkov polnega delovnega časa na teden, pri čemer se pri določitvi obsega neposredne pedagoške obveznosti upošteva delež zaposlitve dekana na delovnem mestu dekana.«.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se besedilo »Za direktorja drugih zavodov – članic univerze« spremeni tako, da se glasi: »Za direktorja članice univerze iz drugega odstavka 1. člena tega zakona«.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se besedilo v napovednem stavku »Dekan visokošolskega zavoda, ki ni članica univerze,« spremeni tako, da se glasi: »Dekan samostojnega visokošolskega zavoda«.
Dosedanji deveti do enajsti odstavek postanejo deseti do dvanajsti odstavek.

V 28. členu se črta besedilo »in drugih zavodov – članic univerz,«.

V 30. členu se črta besedilo »in drugi zavodi v njihovi sestavi«.