S tem zakonom se ureja financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom opravljajo občine.

Občinam pripadajo prihodki iz davkov in drugih dajatev, določenih v zakonu o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, št. 6/94 – odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-13/94-65, št. 45/94 – odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-144/94-18 in Uradni list RS, št. 57/94) in prihodki iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu s posebnimi zakoni.

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine.

Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.

Občine se smejo zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.

Občine izdajo vrednostne papirje v skladu z zakonom.

Občine se ne smejo zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.

Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investicije, ki jih potrdi občinski svet.

Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju.

V primeru, da občina ugotovi, da so obveznosti za odplačilo glavnice in obresti iz naslova obstoječega zadolževanja neugodne, lahko obstoječe zadolževanje nadomesti z novim ugodnejšim zadolževanjem.

O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finance, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve. Zahteva mora biti vložena na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance. Soglasja se ne izda, če je zahteva v nasprotju z zakonom.

Pogodba, sklenjena v nasprotju z določbami drugega odstavka tega člena, je nična.

Občina se lahko zadolžuje le v obsegu, ki skupaj z obstoječim stanjem dolgov ne presega 20% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna v letu pred letom zadolževanja brez prejetih donacij in transfernih prihodkov iz državnega proračuna za investicije in če odplačilo glavnic in obresti v posameznem letu odplačila ne preseže 5% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije in transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije.

Ne glede na omejitev iz prejšnjega odstavka se lahko občina zadolžuje za financiranje investicij na področju osnovnega šolstva, stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo in javne infrastrukture za ravnanje z odpadno vodo ter investicij, ki so sofinancirane iz sredstev skladov Evropske unije, če odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu ne preseže dodatnih 3% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov sprejetega proračuna, zmanjšanih za prejete donacije in transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in če doba odplačevanja ni daljša od ekonomske življenjske dobe investicije.

Za leta odplačevanja posojila, za katera občina še nima sprejetega proračuna, se za določitev možnega obsega zadolževanja občine in odplačil glavnic in obresti upoštevajo realizirani prihodki iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna v letu pred letom zadolževanja brez prejetih donacij in transfernih prihodkov iz državnega proračuna za investicije, za določitev obsega odplačil glavnice in obresti pa realizirani prihodki iz bilance prihodkov in odhodkov iz proračuna preteklega leta brez prejetih donacij in transfernih prihodkov iz državnega proračuna za investicije.

V dovoljeni obseg zadolževanja iz prvega in drugega odstavka se štejejo leasingi, blagovni krediti in vsakršna druga oblika pogodbenega razmerja, ki pomeni dejansko zadolžitev in katere posledica je odplačevanje obveznosti iz občinskega proračuna.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljice so občine, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. Izdana soglasja se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.

S predpisom občine se določi, kdo odloča o soglasju iz prejšnjega odstavka. Občine z aktom o ustanovitvi skupnega javnega podjetja ali skupnega javnega zavoda določijo organ, ki odloča o soglasju iz prejšnjega odstavka in kriterijih za delitev obremenitev in prevzemanje obveznosti iz zadolževanja skupnega javnega podjetja ali skupnega javnega zavoda.

Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do višine 5% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna leta pred letom, v katerem se daje poroštvo. Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.

S statutom ali odlokom občine je določeno, kdo odloča o dajanju poroštev iz prejšnjega odstavka.

Sredstva, s katerimi občina lahko zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog, se štejejo za primeren obseg sredstev za financiranje lokalnih zadev javnega pomena (v nadaljnjem besedilu: primerna poraba).

Primerno porabo na prebivalca določi Državni zbor Republike Slovenije ob sprejemu državnega proračuna za posamezno proračunsko leto. Primerna poraba na prebivalca se določi kot povprečni znesek sredstev na prebivalca v Republiki Slovenji.