1. Veljavnost kolektivne pogodbe

Pogodba velja:

1. Krajevno: za območje Republike Slovenije.
2. Stvarno:

Za vse delodajalce, ki so člani Združenja kovinske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije glede na razvrstitve v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07) in člani Sekcija za kovine Združenja delodajalcev Slovenije, ki opravljajo dejavnosti:

C 25.110 – proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih

delov

C 25.120 – proizvodnja kovinskega stavbnega pohištva

C 25.210 – proizvodnja radiatorjev in kotlov za

centralno ogrevanje

C 25.290 – proizvodnja drugih kovinskih rezervoarjev,

cistern

C 25.300 – proizvodnja parnih kotlov, razen kotlov za

centralno ogrevanje

C 25.400 – proizvodnja orožja in streliva

C 25.611 – prekrivanje kovin s kovino

C 25.619 – druga površinska in toplotna obdelava kovin

C 25.620 – mehanska obdelava kovin

C 25.710 – proizvodnja rezil in jedilnega pribora

C 25.720 – proizvodnja ključavnic, okovja

C 25.731 – proizvodnja ročnega orodja

C 25.732 – proizvodnja orodja za stroje

C 25.910 – proizvodnja jeklenih bobnov, sodov in

podobnih posod

C 25.920 – proizvodnja lahke kovinske embalaže

C 25.930 – proizvodnja izdelkov iz žice, verig in vzmeti

C 25.940 – proizvodnja vijačnega materiala, vezi

C 25.990 – proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih

izdelkov

C 27.520 – proizvodnja neelektričnih gospodinjskih

naprav

C 28.110 – proizvodnja motorjev in turbin, razen za

letala in motorna vozila

C 28.120 – proizvodnja naprav za fluidno tehniko

C 28.130 – proizvodnja črpalk in kompresorjev

C 28.140 – proizvodnja pip in ventilov

C 28.150 – proizvodnja ležajev, zobnikov in elementov za

mehanski prenos energije

C 28.210 – proizvodnja peči in gorilnikov

C 28.220 – proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav

C 28.230 – proizvodnja pisarniških strojev in naprav

(razen računalnikov in perifernih naprav)

C 28.240 – proizvodnja ročnih strojev in naprav

C 28.250 – proizvodnja hladilnih in prezračevalnih

naprav, razen za gospodinjstva

C 28.290 – proizvodnja drugih strojev in naprav za

splošne namene

C 28.300 – proizvodnja kmetijskih in gozdarskih strojev

C 28.410 – proizvodnja strojev za oblikovanje in

obdelavo kovin

C 28.490 – proizvodnja metalurških strojev

C 28.920 – proizvodnja rudarskih in gradbenih strojev

C 28.930 – proizvodnja strojev za živilsko in tobačno

industrijo

C 28.940 – proizvodnja strojev za tekstilno, oblačilno

in usnjarsko industrijo

C 28.950 – proizvodnja strojev za industrijo papirja in

kartona

C 28.960 – proizvodnja strojev za plastiko in gumo

C 28.990 – proizvodnja strojev za druge posebne namene

C 29.100 – proizvodnja motornih vozil

C 29.200 – proizvodnja karoserij za vozila: proizvodnja

prikolic, polprikolic

C 29.320 – proizvodnja drugih delov in opreme za motorna

vozila in njihove motorje

C 30.110 – gradnja ladij in plavajočih konstrukcij

C 30.120 – proizvodnja čolnov za razvedrilo in šport

C 30.200 – proizvodnja železniških in drugih tirnih

vozil

C 30.300 – proizvodnja zračnih in vesoljskih plovil

C 30.400 – proizvodnja bojnih vozil

C 30.910 – proizvodnja motornih koles

C 30.920 – proizvodnja koles in invalidskih vozičkov

C 30.990 – proizvodnja drugih vozil

C 33.110 – popravila kovinskih izdelkov

C 33.120 – popravila strojev in naprav

C 33.150 – popravila in vzdrževanje ladij in čolnov

C 33.160 – popravila in vzdrževanje zračnih in

vesoljskih plovil

C 33.170 – popravila in vzdrževanje drugih prevoznih

sredstev

C 33.190 – popravila drugih naprav

C 33.200 – montaža industrijskih strojev in naprav.

3. Osebno:

(1) Za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz točke B te pogodbe, ki imajo sedež ali prebivališče na območju Republike Slovenije in za delavce pri delodajalcih, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

(2) Ta kolektivna pogodba ne velja za poslovodne osebe in prokuriste, razen če je tako določeno s kolektivno pogodbo pri delodajalcu, s splošnim aktom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi.

(3) Kolektivna pogodba dejavnosti se glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon ali ta kolektivna pogodba, uporablja tudi za učence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.

4. Časovno:

(1) Ta pogodba stopi v veljavo s podpisom pogodbenih strank, uporabljati pa se začne 8. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen če s to pogodbo za posamezna določila ni določeno drugače. Pogodba je sklenjena za dve leti od datuma podpisa.

(2) Če nobena od pogodbenih strank najkasneje 3 mesece pred iztekom veljavnosti te pogodbe pisno ne izjavi, da ne želi podaljšati njene veljavnosti, se njena veljavnost podaljša še za dve leti. Če katera od pogodbenih strank pisno izjavi, da ne želi podaljšati veljavnosti te kolektivne pogodbe, se le-ta uporablja še eno leto od izteka njene veljavnosti.

(3) Tarifna priloga se sklene za obdobje enega koledarskega leta. Če stranki kolektivne pogodbe ne skleneta nove tarifne priloge, se njena uporaba podaljša za eno koledarsko leto.

2. Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi in drugo

(1) Izraza »delavec« in »delodajalec« se v tej kolektivni pogodbi uporabljata v pomenu in obsegu, kot to opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih. Delodajalci in delavci imajo status uporabnikov te kolektivne pogodbe.

(2) »Gospodarska dejavnost« je vsaka dejavnost, ki se opravlja z namenom pridobivanja dobička, v statusni obliki, ki jo predvideva zakon. Šteje se, da gre za opravljanje dejavnosti na pridobitni način, če je subjekt statusno organiziran v obliki, katere temeljni namen je pridobivanje dobička.

(3) »Poslovodne osebe« so osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.

(4) »Vodilni delavci« so tisti delavci, ki so določeni z drugo alinejo 157. člena Zakona o delovnih razmerjih, in tisti, ki jih določi delodajalec.

(5) Izraz »sindikat« pomeni sindikate, katerih člani so delavci, zaposleni pri delodajalcu.

(6) »Splošni akt« je akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji skladno z Zakonom o delovnih razmerjih in to kolektivno pogodbo.

(7) Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.

(8) V tej kolektivni pogodbi uporabljena izraza delavec in delodajalec, zapisana v moški spolni slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in za moške.

(9) Kadar je v tej kolektivni pogodbi skupaj uporabljena besedna zveza »kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca«, je mišljen splošni akt delodajalca po 3. odstavku 8. člena Zakona o delovnih razmerjih.

10. Vrsta del, je sklop del, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka stopnja in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 20. členom ZDR.
11. Pri uveljavljanju pravic na podlagi »delovne dobe pri zadnjem delodajalcu« se v omenjeno delovno dobo šteje vsa delovna doba (neprekinjena ali prekinjena):

• pri zadnjem delodajalcu,
• pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,
• za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti.

12. Pri uveljavljanju pravic delavcev na podlagi delovne dobe se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu in so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico.
13. »Najnižja osnovna plača« je najnižja osnovna plača za posamezni tarifni razred. »Osnovna plača« je plača delavca po pogodbi o zaposlitvi, določena v skladu s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom.
14. »Sindikalni zaupnik« je oseba, zaposlena pri delodajalcu, ki jo izvolijo člani sindikata ali imenuje organ sindikata, o čemer sindikat pisno obvesti delodajalca.
15. »Sindikalni funkcionar« v smislu 2. odstavka 36. člena te kolektivne pogodbe je oseba, zaposlena pri delodajalcu, ki opravlja sindikalno delo nepoklicno in je izvoljena ali imenovana s strani organa sindikata v organe sindikatov na državnem, panožnem in regijskem ali območnem nivoju, ali je pridobila status zunanjega sindikalnega pooblaščenca, kar dokazuje z ustreznim dokumentom.
16. Kadar je v tej kolektivni pogodbi uporabljen izraz »uredba«, je mišljena vsakokratna veljavna uredba vlade RS, ki določa višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
17. »Javni prevoz« je prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev in se izvaja v komercialne namene, razen prevoza, ki se opravlja z osebnim ali s kombiniranim vozilom.
18. »Izobraževanje delavcev« kot sestavni del vseživljenjskega učenja obsega izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje odraslih oseb, ki želijo pridobiti, posodobiti, razširiti in poglobiti znanje ter kompetence kot zmožnosti za opravljanje konkretnih delovnih nalog oziroma prilagajanje potrebam v specifičnih in spreminjajočih se delovnih okoljih. Lahko se izvaja formalno, neformalno in priložnostno.

3. Enotni minimalni standardi

(1) Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde.

(2) Odstopanje od minimalnega standarda je dovoljeno na podlagi zakona in posebnega pisnega sporazuma med reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem, v primerih in pod pogoji, kot je to določeno s to kolektivno pogodbo.

(1) Dela se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevnost in zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v splošnem aktu, in sicer:

1. tarifni razred: (enostavna dela)

Dela, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.

2. tarifni razred: (manj zahtevna dela)

Dela, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe še krajši eno- ali večmesečni tečaji.

3. tarifni razred: (srednje zahtevna dela)

Dela, za katera se zahteva zaključen 2-letni ali verificiran program nižjega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

4. tarifni razred: (zahtevna dela)

Dela, za katera se zahteva zaključni 3-letni program javno priznanega srednjega poklicnega izobraževanja ali najmanj 2 leti in pol javno priznanega nižjega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

22. tarifni razred: (bolj zahtevna dela)

Dela, za katera se zahtevajo najmanj 3 leta srednjega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali najmanj 4 leta javno priznanega srednjega strokovnega oziroma tehničnega izobraževanja.

6. tarifni razred (zelo zahtevna dela)

Dela, za katera se zahteva višješolska izobrazba ali izobrazba, pridobljena po programu višješolskega strokovnega izobraževanja.

7. tarifni razred: (visoko zahtevna dela)

Dela, za katera se zahteva visokošolska izobrazba ali univerzitetna izobrazba.

8. tarifni razred (najbolj zahtevna dela)

Dela, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem univerzitetnem izobraževanju.

9. tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela)

Dela, za katera se zahteva javno priznan doktorat znanosti.

Tipična dela po tarifnih razredih so priloga št. 2 k tej pogodbi.

(1) Razvrstitev vrste del po zahtevnosti opravi delodajalec s splošnim aktom.

(2) Konkretne vrste del, ki se opravljajo pri delodajalcu, se opredelijo s splošnim aktom.

(3) Delodajalec je dolžan pred sprejemom splošnega akta, navedenega v 1. in 2. odstavku tega člena, oziroma njegovi spremembi in dopolnitvi, le tega posredovati v mnenje reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in se do njihovega mnenja pisno opredeliti.

(4) V primeru dvoma pri razvrščanju vrste del v tarifne razrede se uporabljajo veljavni šifranti poklicev.

Delodajalec, ki prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na vodilnega delavca pri delodajalcu, mora o obsegu danega pooblastila, na način, ki je pri delodajalcu običajen, pisno obvestiti delavce.

(1) Delavec sklene delovno razmerje v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom.

(2) Čas trajanja delovnih izkušenj, ki jih delodajalec zahteva kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja, mora biti določen v splošnem aktu.

(3) Zahtevane delovne izkušnje lahko znašajo največ 5 let.

(1) Delodajalec ne sme s tehničnimi sredstvi nadzorovati prostorov, ki so namenjeni za počitek in osebne potrebe delavcev.

(2) Delodajalec mora sprejeti ustrezne ukrepe in ureditve, ki preprečujejo, da bi bili delavci pri delu izpostavljeni zastrašujočim, sovražnim, nasilnim ali ponižujočim pojavom, s čimer se pri delodajalcu vzpostavlja delavcem prijazno delovno okolje.

(3) S ciljem varovanja delavcev bo delodajalec po predhodnem posvetovanju s sindikatom pri delodajalcu v roku 6 mesecev od začetka veljavnosti spremembe kolektivne pogodbe sprejel ustrezna pravila oziroma ukrepe.

(4) Delodajalec objavi potrebo po delu v moški in ženski slovnični obliki, v skladu s poimenovanjem delovnega mesta v sistemizaciji delovnih mest.

(1) Delodajalec je dolžan delavca, ki mu je bila pri njem odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, pisno obvestiti na njegov zadnji naslov o objavi potreb po novem delavcu na Zavodu za zaposlovanje, če delodajalec v roku enega leta od prenehanja delovnega razmerja zaposluje nove delavce.

(2) Določba iz prejšnjega odstavka se uporablja tudi za zaposlovanje delavcev pri delodajalcu, ki nadaljuje poslovanje s sklenjeno prisilno poravnavo v stečaju.

Pogodba o zaposlitvi

(1) Delodajalec z delavcem, ki je izbran, sklene pogodbo o zaposlitvi, ki poleg obveznih sestavin iz zakona o delovnih razmerjih vsebuje tudi:

• poskusno delo (če se zahteva),
• tarifni in plačilni razred (če je plačilni razred določen pri delodajalcu), znesek osnovne plače na mesec ali na uro,
• način ugotavljanja delovne uspešnosti, pri čemer se stranki lahko sklicujeta na veljavne kolektivne pogodbe ali splošni akt.

(2) Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati opis dela, ki ga mora delavec po pogodbi o zaposlitvi opravljati, ali pa mora biti k pogodbi o zaposlitvi priložena kopija opisa del iz splošnega akta.

(3) Kraj dela, določen v pogodbi o zaposlitvi, mora biti določen tako, da je opredeljen. Kadar je kraj dela določen v širšem smislu, mora pogodba o zaposlitvi vsebovati določilo, da je delavec lahko v skladu s pogodbo o zaposlitvi napoten na delo tudi v drug kraj, brez spremembe pogodbe o zaposlitvi ter o pogojih za tako napotitev.

(4) Delodajalec mora delavca ob nastopu dela seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

(5) Delodajalec kolektivne pogodbe oziroma splošne akte hrani na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, česar mu delodajalec ne sme odreči. Ta določba velja tudi za agencijsko posredovane delavce, ko so na delu pri uporabniku.

(6) Če delodajalec brez odpovedi veljavne pogodbe o zaposlitvi ponudi delavcu spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove, s katero predlaga spremembo ali nadomestitev veljavne pogodbe o zaposlitvi, se mora delavec do predloga delodajalca opredeliti najkasneje v 15 delovnih dneh.

(1) Poleg primerov, ki jih določa zakon, je delovno razmerje za določen čas za dalj časa, kot to določa zakon, mogoče skleniti tudi zaradi izvedbe dela, ki je projektno organizirano.

(2) Projektno organizirano je delo, ki je vezano na program oziroma opredelitve iz programa, ki ni stalen, temveč je projekt, ki se samostojno začne in konča. Za projektno delo se zahtevajo določena organizacijska struktura, standardizacija postopkov priprave, izvedbe in spremljanja vsakega posameznega projekta in urejena projektna ter preostala sistemska dokumentacija.

(3) Delodajalec in sindikat v roku 90 dni od uveljavitve te pogodbe oblikujeta paritetni način spremljanja sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas glede razlogov za to in oblikovanja predlogov za sprejem ukrepov, ki bodo omogočali sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas z delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas dalj kot eno leto.

(1) Delodajalec in sindikat pri delodajalcu sooblikujeta takšno politiko zaposlovanja, ki bo podpirala enakopravnost oziroma enakovrednost interesov kapitala in dela.

(2) Politika iz prejšnjega odstavka se nanaša na zagotavljanje konkurenčnosti, socialne vključenosti in oblikovanje varne prožnosti tako, da se varnost in prožnost dopolnjujeta.

(1) Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša, če ni drugače določeno v pogodbi o zaposlitvi:

• za dela I. do III. tarifnega razreda največ 1 mesec,
• za dela IV. tarifnega razreda največ 2 meseca,
• za dela V. tarifnega razreda največ 3 mesece,
• za dela VI. tarifnega razreda največ 4 mesece,
• za dela VII., VIII. in IX. tarifnega razreda največ 6 mesecev.

(2) Z načinom spremljanja poskusnega dela mora biti delavec seznanjen pred nastopom dela.

(3) Delavec mora biti z oceno o opravljenem poskusnem delu seznanjen 3 delovne dni pred iztekom poskusnega dela, sicer se šteje, da je poskusno delo uspešno opravil.

(1) Določbe tega člena se uporabljajo za ugotavljanje odpovednega razloga nesposobnosti v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

(2) Delodajalec lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela delavca le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu.

(3) Delodajalec najmanj tri dni pred razgovorom vroči delavcu dokumentacijo, na podlagi katere je začel postopek.

(4) V času poskusnega dela tega postopka ni mogoče voditi.

(1) V času delovnega razmerja delodajalec lahko odredi delavcu opravljanje druge vrste dela, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi, na podlagi pisne odredbe, in sicer v naslednjih primerih:

• delavcu, pri katerem je na delovnem mestu podana neposredna nevarnost za njegovo zdravje,
• če je delo nujno potrebno opraviti, da se prepreči večja škoda,
• ob nenadnih okvarah delovnih naprav,
• v primeru nenadno povečanega obsega del,
• nadomestitev nenadno začasno odsotnega delavca,

če delo ustreza usposobljenosti ter zdravstveni zmožnosti delavca.

(2) Delavec je dolžan opravljati drugo vrsto dela, dokler obstajajo razlogi, navedeni v 1. odstavku tega člena, in sicer največ 15 zaporednih delovnih dni.

(3) Delavec je dolžan opravljati drugo vrsto dela tudi v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, za čas trajanja odpovednega roka. Delavcu se lahko odredi delo, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delu.

(4) Za čas opravljanja drugega dela na osnovi odredbe iz 1. in 3. odstavka tega člena, delavec prejme plačo, ki je zanj ugodnejša.

(5) Delavcu, ki zaradi izrečenega varstvenega ali vzgojnega ukrepa ne sme opravljati del, za katera je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se lahko odredi opravljanje druge vrste dela, za katera se zahteva enaka ali nižja stopnja zahtevnosti, dokler taka prepoved traja.

(1) Delodajalec se je dolžan posvetovati s sindikatom pred sprejemom odločitve, ki se nanaša na takšne spremembe v strukturi in obsegu programa, proizvodnje, tehnologije in organizacije poslovanja, ko obstoji verjetnost, da bodo te spremembe privedle do poslovnih razlogov za prenehanje potreb po delu večjemu številu delavcev.

(2) Sindikatu je treba posredovati predlog programa razreševanja presežnih delavcev najkasneje 10 delovnih dni pred obravnavo pri delodajalcu.

Poleg plačanih odmorov med delom po 154. členu Zakona o delovnih razmerjih se v delovni čas štejejo še tehnološke pavze za dodaten počitek in osebne potrebe ter potrebne priprave na delo (kot. npr. pospravljanje, čiščenje in podobno).

(1) Delodajalec določi razporeditev delovnega časa in način njegove izrabe v koledarskem letu s planom izrabe delovnega časa ali delovnim koledarjem po posvetovanju s sindikatom pri delodajalcu in ga pred izvajanjem pravočasno objavi na običajen način.

(2) V primeru začasne prerazporeditve delovnega časa po tretjem odstavku 147. člena ZDR ali uvedbe nadurnega dela, je delodajalec dolžan pisno obvestiti sindikat o razlogih za prerazporeditev ali nadurno delo.

(3) Dnevni delovni čas (začetek in konec posamezne izmene), razen v primerih začasne prerazporeditve delovnega časa, določi oziroma organizira delodajalec v skladu s potrebami delovnega procesa in tržišča po posvetovanju s sindikatom pri delodajalcu.

(4) O izkoriščenosti delovnega časa delodajalec obvešča sindikate ob seznanitvi s poslovnimi rezultati.

(5) Delodajalec in sindikat v roku 90 dni od uveljavitve te pogodbe oblikujeta paritetni način spremljanja ureditve delovnega časa in oblikovanja predlogov v cilju humanega urejanja delovnega časa.

(6) Kadar je s to pogodbo dnevni počitek določen v povprečnem trajanju, je potrebno upoštevati najmanj 12 ur počitka med dvema delovnima dnevoma.

(7) Delodajalec omogoči v skladu s svojimi zmožnostmi organiziranja delovnih procesov delavcu z družinskimi obveznostmi lažje usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti tako, da mu omogoči delo v razporedu delovnega časa, ki je za delavca zaradi njegovih družinskih obveznosti ugodnejši.

(8) Delavec z družinskimi obveznostmi lahko s pisno vlogo predlaga delodajalcu ureditev delovnega časa, ki je zanj ugodnejši, k tej vlogi pa mora priložiti ustrezna dokazila (mnenje centra za socialno delo, zdravnika specialista …). V ugodnejšem delovnem času ima delavec pravico delati za čas odobritve takega dela. Obveznost delavca je, da delodajalca tekoče obvešča o vseh spremembah in njegovih družinskih obveznostih, ki imajo za posledico odobritev dela v ugodnejšem delovnem času. Neizpolnjevanje obveznosti obveščanja o prenehanju okoliščin predstavlja hujšo kršitev obveznosti in delovnega razmerja.

Polni delovni čas, ki je krajši od 40 ur na teden, se lahko določi s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca.

(1) Nadurno delo se lahko uvede le v izjemnih primerih iz Zakona o delovnih razmerjih, če dela ni mogoče opraviti z novimi zaposlitvami, prerazporeditvijo delovnega časa in drugimi organizacijskimi ukrepi.

(2) Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca, poleg primerov, določenih v zakonu, opravljati delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo) tudi, da se opravi delo, ki ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja energije, okvare strojev ali naprav.

(3) Poleg primerov iz zakona lahko delo preko polnega delovnega časa odkloni delavec, ki ima izkazan nujen zdravniški pregled.

(4) Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela, določena z zakonom, se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, ki ne sme biti daljše od 6 mesecev.

Delavcu, ki je sklenil delovno razmerje v skladu s 64. členom Zakona o delovnih razmerjih in je njegova prisotnost na delu manj kot polovico polnega delovnega časa, pripada odmor med delom v sorazmerju s prisotnostjo na delu.

(1) Delodajalec ne sme odrediti nočnega dela delavcu, ki je edini hranilec otroka do dopolnjenega devetega leta starosti, brez pisnega soglasja delavca.

(2) Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju 6 mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan.

Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi organizacije dela, se upošteva poln delovni čas kot povprečna obveznost v obdobju 12 mesecev, razen če ni s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določeno krajše obdobje.

V primeru izmenskega dela se dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot ga določa zakon, zagotavlja v obdobju, ki ni daljši od 6 mesecev.