(1) Upravičenec se lahko odpove pravici do javnih sredstev tudi po vročitvi odločbe, s katero mu je bila priznana pravica. V tem primeru center za socialno delo izda odločbo, s katero razveljavi odločbo o priznanju pravice, s prvim dnem naslednjega meseca, v katerem se je upravičenec odpovedal pravici ali s prvim dnem naslednjega meseca po mesecu zadnjega plačila, če je le to bilo izplačano po mesecu, v katerem se je upravičenec odpovedal pravici.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko upravičenec pravici do državne štipendije odpove tudi za nazaj, vendar le od začetka tekočega šolskega ali študijskega leta, pri čemer je dolžan že prejeta javna sredstva iz tega naslova za tekoče šolsko oziroma študijsko leto vrniti.
(2) (3) V primeru odpovedi iz prejšnjega odstavka vlagatelj ne more uveljavljati iste pravice v obdobju, za katerega mu je bila priznana pravica in ki je bila z odločbo iz prejšnjega odstavka razveljavljena.
(3) (4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko vlagatelj vedno uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči oziroma otroškega dodatka, če izpolnjuje pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči.Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki spreminja in dopolnjuje Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), objavljen v Uradnem listu RS, št. 40/2012, 30.05.2012) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

(1) Ne glede na drugi odstavek 22. člena tega zakona so v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 % bruto domačega proizvoda in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let preseže 1,3 odstotne točke, do pravice do otroškega dodatka upravičene le tiste osebe iz prvega odstavka 22. člena tega zakona, ki so uvrščene v prvi do vključno šesti dohodkovni razred.
(2) Ne glede na drugi odstavek 22. člena tega zakona v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 % bruto domačega proizvoda in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let preseže 1,3 odstotne točke, znaša otroški dodatek za otroka v srednji šoli, vendar najdlje do 18. leta, v družini, kjer je povprečni mesečni dohodek na osebo v odstotku od neto povprečne plače nad 56 % do 64 %:
– za prvega otroka 43,44 eurov;
– za drugega otroka 51,10 eurov;
– za tretjega in naslednjega otroka 71,17 eurov.

Ne glede na 23. člen tega zakona so v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 % bruto domačega proizvoda in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let preseže 1,3 odstotne točke, do državne štipendije upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja štipendiranje, in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem letu pred vložitvijo vloge ne presega 56 % neto povprečne plače na osebo v istem obdobju.

Gospodarsko rast in rast stopnje delovne aktivnosti v skladu s 53.a in 53.b členom tega zakona ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Sklep o ugotovitvi, da je gospodarska rast presegla 2,5 % bruto domačega proizvoda in da je rast stopnje delovne aktivnosti presegla 1,3 odstotne točke, Vlada Republike Slovenije objavi v Uradnem listu Republike Slovenije do 30. septembra leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 % bruto domačega proizvoda in rast stopnje delovne aktivnosti preseže 1,3 odstotne točke.

Ne glede na druge določbe tega zakona je vračilo neupravičeno prejetih sredstev pri denarni socialni pomoči in varstvenem dodatku:
– ki je bilo ugotovljena ob preverjanju po uradni dolžnosti glede upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka na podlagi 66. in 68. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10 in 40/11) ali,
– odločanju zaradi vloge na podlagi 4. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (Uradni list RS, št. 110/11),
mogoče zahtevati le 3 leta po prejemu neupravičeno prejetih sredstev.

(1) Do sprejema nove zakonodaje, ki bo uredila področje predplačniških kartic s področja socialnega varstva, se kot transakcijski račun za potrebe tega zakona šteje tudi predplačniška kartica, izdana s strani ponudnika predplačniških kartic na podlagi pogodbe sklenjene z ministrstvom.
(2) Do sprejema nove zakonodaje, ki bo uredila način pridobivanja podatkov o predplačniških karticah iz prejšnjega odstavka, je ponudnik iz prejšnjega odstavka dolžan ministrstvu in centrom za socialno delo v informatizirani obliki posredovati podatke o številki predplačniške kartice in o višini sredstev na teh karticah za osebe po tem zakonu.
(3) Ministrstvo na zahtevo ponudnika iz prvega odstavka tega člena v informatizirani obliki posreduje podatke o upravičenosti osebe do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, ponudnik pa lahko te podatke obdeluje v smislu Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) le za namen izdaje predplačniške kartice iz prvega odstavka tega člena in za obdobje trajanja pogodbe iz prvega odstavka tega člena.
(4) Za obdelavo osebnih podatkov v smislu Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določila poglavja »X. Zbirka podatkov« tega zakona.