Čistopis z vidnimi spremembami
Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".
Izberi paket
Čistopis z lažjim branjem členov
V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".
Izberi paket
Pri členih imate pojasnila
Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.
Izberi paket
Dodano imate kazalo predpisa
S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".
Lažje branje členov
"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.
Izberi paket
Najnovejša različica besedila
Iščete starejše različice? Obiščite časovnico
Zakon o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (ZOPSPU-1)
PLAČILNI PROMET IN POROČANJE BANKI SLOVENIJE
-
Velja od: V uporabi od: Objavljeno:
Spremembe - samo spremenjeni členi
1.a člen
(prenos predpisa Evropske unije
)
)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2014/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju (UL L št. 133 z dne 6. 5. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/55/EU).
1.b člen
(delna veljavnost zakona za naročnike, ki nimajo statusa proračunskega uporabnika
)
)
Ta zakon velja tudi za naročnike, ki nimajo statusa proračunskega uporabnika, in sicer v delu, ki se nanaša na obveznost prejemanja in obdelave elektronskih računov (v nadaljnjem besedilu: e-računi), izdanih v skladu z evropskim standardom za izdajanje e-računov, na način in pod pogoji, določenimi v 28.a členu tega zakona.
2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
– »enotni zakladniški sistem« je sistem upravljanja z javnimi financami po enotnih pravilih za državni proračun, občinske proračune in vse proračunske uporabnike;
– »enotni zakladniški račun« (v nadaljnjem besedilu: EZR) je račun države oziroma občine, odprt pri Banki Slovenije, ki ima vlogo skupnega transakcijskega računa vseh subjektov, ki so vključeni v posamezni sistem EZR;
– »podračuni« so zakladniški podračuni upravljavcev sredstev sistema EZR države ali občin in podračuni proračunskih uporabnikov, odprti pri UJP, ki so vključeni v posamezni sistem EZR, ter imajo s statusnopravnega, obligacijskega, davčnega, računovodskega vidika in z vidika predpisov o izvršbi in zavarovanju enak status kot transakcijski računi po zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;
– »posebni namenski transakcijski računi« so računi proračunskih uporabnikov, odprti pri Banki Slovenije, na katerih se ločeno vodijo sredstva za namene, določene z zakonom;
– »posebni računi z ničelnim stanjem« so računi proračunskih uporabnikov, odprti pri bankah in hranilnicah, ki jih izbere ministrstvo, pristojno za finance, in se uporabljajo izključno za dvig in polog gotovine in konec dneva izkazujejo ničelno stanje;
– »upravljavec sredstev sistema EZR« je ministrstvo, pristojno za finance, oziroma občinska uprava, ki upravlja denarna sredstva sistema EZR države oziroma občine;
– »nadzornik javnofinančnih prihodkov« je proračunski uporabnik ali nosilec javnih pooblastil, kadar nadzira javnofinančne prihodke;
– »skrbnik javnofinančnih prihodkov« je eden od nadzornikov javnofinančnih prihodkov, ki evidentira in razrešuje tista plačila javnofinančnih prihodkov, ki jim ni mogoče določiti nadzornika javnofinančnih prihodkov;
– »transakcijski račun«, »plačilna transakcija«, »plačilna storitev« in »ponudnik plačilnih storitev« imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;
– »trgovalni račun« je račun, ki je namenjen za nakup, prodajo, preknjižbo in hrambo ter druge oblike razpolaganja z nematerializiranimi vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi instrumenti in njihovega upravljanja na domačem in tujih kapitalskih trgih, skladno z omejitvami in posebnimi pogoji, določenimi s tem zakonom, ter posebnimi zakoni, ki urejajo ravnanje s finančnim premoženjem in finančno poslovanje proračunskih uporabnikov;
– »račun« je skupni izraz za vse vrste računov, ki jih imajo proračunski uporabniki odprte v skladu s predpisi, in za račune, ki jih imajo nadzorniki javnofinančnih prihodkov, ki niso proračunski uporabniki, odprte za nadzor nad plačili obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov;
– »imetnik računa« je upravljavec sredstev sistema EZR ali proračun Republike Slovenije ali proračunski uporabnik, ki sredstva računa vodi v svoji poslovni knjigi;
– »sklep o izvršbi« je sklep o izvršbi in sklep o zavarovanju, izdan v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, in zakonom, ki ureja davčni postopek;
– »e-račun« je račun za opravljeno storitev ali dobavljeno blago, izdan v elektronski obliki v skladu s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi s posebnimi predpisi, ki enakovredno zamenjuje račun v papirni obliki. Za e-račun se šteje tudi druga knjigovodska listina, natančneje opredeljena v pravilniku, ki ureja standarde in pogoje izmenjave e-računov prek enotne vstopne in izstopne točke pri UJP;
»e-račun« pomeni račun ali drugo enakovredno knjigovodsko listino, ki je bila izdana, poslana in prejeta v strukturirani elektronski obliki, ki omogoča samodejno in elektronsko obdelavo, skladno s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi s posebnimi predpisi in standardi, ki enakovredno zamenjuje račun v papirni obliki;
– »sintaksa« ima enak pomen kot v Direktivi 2014/55/EU;
– »evropski standard« je standard za izdajanje e-računov, ki ga pripravi evropska organizacija za standardizacijo in je javno objavljen na način in pod pogoji, določenimi v Direktivi 2014/55/EU;
– »naročnik« je naročnik, kot ga opredeljujejo zakoni, ki urejajo javno naročanje, ali koncedent, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja podeljevanje koncesij, ali javni partner, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo;
– »gospodarski subjekt« je gospodarski subjekt, kot ga opredeljujejo zakoni, ki urejajo javno naročanje, ali koncesionar, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja podeljevanje koncesij, ali zasebni partner, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja javno- zasebno partnerstvo;
– »pogodba« je pogodba ali okvirni sporazum o izvedbi javnega naročila, kot jo opredeljujejo zakoni, ki urejajo javno naročanje, ali koncesijska pogodba, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja podeljevanje koncesij, ali pogodba o javno-zasebnem partnerstvu, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo. Za pogodbo se šteje tudi naročilnica ali drug akt, ki je podlaga za izstavitev oziroma prejem e-računa;
– »poslovni subjekt« ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja Poslovni register Slovenije;
– »zunanji ponudnik« je poslovni subjekt ali institucija, ki nima statusa proračunskega uporabnika in je v sistem spletnih plačil UJP vključena kot ponudnik spletnih elektronskih storitev prek enotne kontaktne točke, ki jo je vzpostavilo ministrstvo, pristojno za javno upravo (v nadaljnjem besedilu: enotna kontaktna točka).
– »enotni zakladniški sistem« je sistem upravljanja z javnimi financami po enotnih pravilih za državni proračun, občinske proračune in vse proračunske uporabnike;
– »enotni zakladniški račun« (v nadaljnjem besedilu: EZR) je račun države oziroma občine, odprt pri Banki Slovenije, ki ima vlogo skupnega transakcijskega računa vseh subjektov, ki so vključeni v posamezni sistem EZR;
– »podračuni« so zakladniški podračuni upravljavcev sredstev sistema EZR države ali občin in podračuni proračunskih uporabnikov, odprti pri UJP, ki so vključeni v posamezni sistem EZR, ter imajo s statusnopravnega, obligacijskega, davčnega, računovodskega vidika in z vidika predpisov o izvršbi in zavarovanju enak status kot transakcijski računi po zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;
– »posebni namenski transakcijski računi« so računi proračunskih uporabnikov, odprti pri Banki Slovenije, na katerih se ločeno vodijo sredstva za namene, določene z zakonom;
– »posebni računi z ničelnim stanjem« so računi proračunskih uporabnikov, odprti pri bankah in hranilnicah, ki jih izbere ministrstvo, pristojno za finance, in se uporabljajo izključno za dvig in polog gotovine in konec dneva izkazujejo ničelno stanje;
– »upravljavec sredstev sistema EZR« je ministrstvo, pristojno za finance, oziroma občinska uprava, ki upravlja denarna sredstva sistema EZR države oziroma občine;
– »nadzornik javnofinančnih prihodkov« je proračunski uporabnik ali nosilec javnih pooblastil, kadar nadzira javnofinančne prihodke;
– »skrbnik javnofinančnih prihodkov« je eden od nadzornikov javnofinančnih prihodkov, ki evidentira in razrešuje tista plačila javnofinančnih prihodkov, ki jim ni mogoče določiti nadzornika javnofinančnih prihodkov;
– »transakcijski račun«, »plačilna transakcija«, »plačilna storitev« in »ponudnik plačilnih storitev« imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;
– »trgovalni račun« je račun, ki je namenjen za nakup, prodajo, preknjižbo in hrambo ter druge oblike razpolaganja z nematerializiranimi vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi instrumenti in njihovega upravljanja na domačem in tujih kapitalskih trgih, skladno z omejitvami in posebnimi pogoji, določenimi s tem zakonom, ter posebnimi zakoni, ki urejajo ravnanje s finančnim premoženjem in finančno poslovanje proračunskih uporabnikov;
– »račun« je skupni izraz za vse vrste računov, ki jih imajo proračunski uporabniki odprte v skladu s predpisi, in za račune, ki jih imajo nadzorniki javnofinančnih prihodkov, ki niso proračunski uporabniki, odprte za nadzor nad plačili obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov;
– »imetnik računa« je upravljavec sredstev sistema EZR ali proračun Republike Slovenije ali proračunski uporabnik, ki sredstva računa vodi v svoji poslovni knjigi;
– »sklep o izvršbi« je sklep o izvršbi in sklep o zavarovanju, izdan v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, in zakonom, ki ureja davčni postopek;
»e-račun« pomeni račun ali drugo enakovredno knjigovodsko listino, ki je bila izdana, poslana in prejeta v strukturirani elektronski obliki, ki omogoča samodejno in elektronsko obdelavo, skladno s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi s posebnimi predpisi in standardi, ki enakovredno zamenjuje račun v papirni obliki;
– »sintaksa« ima enak pomen kot v Direktivi 2014/55/EU;
– »evropski standard« je standard za izdajanje e-računov, ki ga pripravi evropska organizacija za standardizacijo in je javno objavljen na način in pod pogoji, določenimi v Direktivi 2014/55/EU;
– »naročnik« je naročnik, kot ga opredeljujejo zakoni, ki urejajo javno naročanje, ali koncedent, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja podeljevanje koncesij, ali javni partner, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo;
– »gospodarski subjekt« je gospodarski subjekt, kot ga opredeljujejo zakoni, ki urejajo javno naročanje, ali koncesionar, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja podeljevanje koncesij, ali zasebni partner, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja javno- zasebno partnerstvo;
– »pogodba« je pogodba ali okvirni sporazum o izvedbi javnega naročila, kot jo opredeljujejo zakoni, ki urejajo javno naročanje, ali koncesijska pogodba, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja podeljevanje koncesij, ali pogodba o javno-zasebnem partnerstvu, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo. Za pogodbo se šteje tudi naročilnica ali drug akt, ki je podlaga za izstavitev oziroma prejem e-računa;
– »poslovni subjekt« ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja Poslovni register Slovenije;
– »zunanji ponudnik« je poslovni subjekt ali institucija, ki nima statusa proračunskega uporabnika in je v sistem spletnih plačil UJP vključena kot ponudnik spletnih elektronskih storitev prek enotne kontaktne točke, ki jo je vzpostavilo ministrstvo, pristojno za javno upravo (v nadaljnjem besedilu: enotna kontaktna točka).
28.a člen
(obveznost prejemanja in obdelave e-računov, izdanih v skladu z evropskim standardom
)
)
(1) Proračunski uporabniki in drugi naročniki morajo prejemati in obdelovati e-račune domačih ali tujih gospodarskih subjektov, izdanih na podlagi pogodb, če so e-računi skladni z evropskim standardom za izdajanje e-računov in katero koli od sintaks s seznama, ki sta določena v vsakokratnem izvedbenem sklepu Evropske komisije, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Direktivo 2014/55/EU.
(2) Obveznost iz prejšnjega odstavka ne velja za e-račune, izdane na podlagi pogodb, sklenjenih na podlagi zakona, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, če gre za naročila, za katera bi izvedba postopkov naročanja povzročila posredovanje informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi Republike Slovenije, vključno z naročili vojaške opreme, pri kateri je treba sprejeti ukrepe za zaščito teh interesov, in za naročila, namenjena izvajanju obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti, če ta naročila vsebujejo tajne podatke v skladu z zakonom ali jih morajo spremljati posebni varnostni ukrepi.
(3) Obveznost iz prvega odstavka tega člena velja tudi za e-račune podizvajalcev, ki jih svojim e-računom priloži glavni izvajalec, kadar je s pogodbo ali drugim aktom določeno, da naročnik neposredno plačuje podizvajalcu, v skladu s pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja javno naročanje.
(4) Obveznost iz prvega odstavka tega člena velja tudi za e-račune, ki jih prejmejo naročniki pri pogodbah, za katere se predpisi, ki urejajo javno naročanje, koncesije in javno-zasebno partnerstvo, ne uporabljajo, če se naročnik in gospodarski subjekt s pogodbo sporazumno dogovorita o izdajanju oziroma prejemanju e-računov.
(5) Z določbami prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se ne posega v pravico naročnika, da e-račun zavrne zaradi stvarnih, pravnih ali drugih napak in pomanjkljivosti, vezanih na količino in specifikacijo ter kakovost blaga in storitev ali gradenj ali na primopredajo predmeta naročila ali na druge vsebinske razloge za zavrnitev oziroma reklamacijo računa, določene s pogodbo.
(6) Proračunski uporabniki prejemajo e-račune iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena na način, določen v 28. členu tega zakona.
(7) Naročniki, ki nimajo statusa proračunskega uporabnika, prejemajo e-račune iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena neposredno od gospodarskih subjektov ali prek drugih sistemov, namenjenih za izmenjavo e-računov.
(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko naročnik, ki nima statusa proračunskega uporabnika in ga ne zavezujejo določbe 28. člena tega zakona, račune prejema v papirni ali drugi obliki, če je tako dogovorjeno v pogodbi med njim in gospodarskim subjektom.
(2) Obveznost iz prejšnjega odstavka ne velja za e-račune, izdane na podlagi pogodb, sklenjenih na podlagi zakona, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, če gre za naročila, za katera bi izvedba postopkov naročanja povzročila posredovanje informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi Republike Slovenije, vključno z naročili vojaške opreme, pri kateri je treba sprejeti ukrepe za zaščito teh interesov, in za naročila, namenjena izvajanju obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti, če ta naročila vsebujejo tajne podatke v skladu z zakonom ali jih morajo spremljati posebni varnostni ukrepi.
(3) Obveznost iz prvega odstavka tega člena velja tudi za e-račune podizvajalcev, ki jih svojim e-računom priloži glavni izvajalec, kadar je s pogodbo ali drugim aktom določeno, da naročnik neposredno plačuje podizvajalcu, v skladu s pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja javno naročanje.
(4) Obveznost iz prvega odstavka tega člena velja tudi za e-račune, ki jih prejmejo naročniki pri pogodbah, za katere se predpisi, ki urejajo javno naročanje, koncesije in javno-zasebno partnerstvo, ne uporabljajo, če se naročnik in gospodarski subjekt s pogodbo sporazumno dogovorita o izdajanju oziroma prejemanju e-računov.
(5) Z določbami prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se ne posega v pravico naročnika, da e-račun zavrne zaradi stvarnih, pravnih ali drugih napak in pomanjkljivosti, vezanih na količino in specifikacijo ter kakovost blaga in storitev ali gradenj ali na primopredajo predmeta naročila ali na druge vsebinske razloge za zavrnitev oziroma reklamacijo računa, določene s pogodbo.
(6) Proračunski uporabniki prejemajo e-račune iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena na način, določen v 28. členu tega zakona.
(7) Naročniki, ki nimajo statusa proračunskega uporabnika, prejemajo e-račune iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena neposredno od gospodarskih subjektov ali prek drugih sistemov, namenjenih za izmenjavo e-računov.
(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko naročnik, ki nima statusa proračunskega uporabnika in ga ne zavezujejo določbe 28. člena tega zakona, račune prejema v papirni ali drugi obliki, če je tako dogovorjeno v pogodbi med njim in gospodarskim subjektom.
34.a člen
(prekrški zavezancev za prejemanje e-računov, izdanih v skladu z evropskim standardom
)
)
(1) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje naročnik, ki zavrne sprejem in obdelavo e-računa, če je e-račun skladen z evropskim standardom za izdajanje e-računov in katero koli od sintaks s seznama, ki sta določena v vsakokratnem izvedbenem sklepu Evropske komisije, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Direktivo 2014/55/EU, in sicer:
– če je e-račun izdan s strani domačega ali tujega gospodarskega subjekta na podlagi pogodbe, kot je opredeljena v devetnajsti alineji 2. člena tega zakona (prvi odstavek 28.a člena);
– če gre za e-račun podizvajalca, ki ga svojemu računu priloži glavni izvajalec, kadar je s pogodbo ali drugim aktom določeno, da naročnik neposredno plačuje podizvajalcu, v skladu s pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja javno naročanje (tretji odstavek 28.a člena);
– če gre za e-račune, za katere se predpisi, ki urejajo javno naročanje, koncesije in javno-zasebno partnerstvo, ne uporabljajo, če se naročnik in gospodarski subjekt s pogodbo dogovorita o izdajanju oziroma prejemanju e-računov (četrti odstavek 28.a člena).
(2) Z globo od 1.000 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba naročnika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
– če je e-račun izdan s strani domačega ali tujega gospodarskega subjekta na podlagi pogodbe, kot je opredeljena v devetnajsti alineji 2. člena tega zakona (prvi odstavek 28.a člena);
– če gre za e-račun podizvajalca, ki ga svojemu računu priloži glavni izvajalec, kadar je s pogodbo ali drugim aktom določeno, da naročnik neposredno plačuje podizvajalcu, v skladu s pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja javno naročanje (tretji odstavek 28.a člena);
– če gre za e-račune, za katere se predpisi, ki urejajo javno naročanje, koncesije in javno-zasebno partnerstvo, ne uporabljajo, če se naročnik in gospodarski subjekt s pogodbo dogovorita o izdajanju oziroma prejemanju e-računov (četrti odstavek 28.a člena).
(2) Z globo od 1.000 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba naročnika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
