III. NAČIN UGOTAVLJANJA MATERIALNEGA POLOŽAJA
9. člen
Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje, razen za ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka v skladu z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in za ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije najemnine, kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, glede katerih se uporablja zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke.
3. Znižanje plačila vrtca
24. člen
(1) Meja dohodkov za ugotavljanje višine plačila vrtca je povprečni mesečni dohodek na osebo, in sicer znižanje plačila vrtca glede na uvrstitev v dohodkovni razred znaša:
(2) Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila, vrtec izstavi račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda po lestvici iz prvega odstavka.
(3) Z odločbo, s katero center za socialno delo odloči o znižanem plačilu vrtca, odloči tudi o oprostitvi plačila vrtca za drugega in vsakega naslednjega otroka, če pa se drugi ali vsak naslednji otrok vključi v vrtec po izdaji odločbe, odloči o tem s posebno odločbo.
(3) (4) Plačila vrtca so v celoti oproščeni tudi rejenci, ceno programa, v katerega je otrok vključen, pa krije občina, v kateri ima rejenec stalno prebivališče. Vlogo za oprostitev plačila vrtca za rejenca odda rejnik.
+------------+----------------------------+------------------+ | Dohodkovni |Povprečni mesečni dohodek na|Plačilo staršev v | | razred | osebo | odstotku | | | v % od neto | od cene programa | | | povprečne plače | | +------------+----------------------------+------------------+ | 1 | do 18% | 0 | +------------+----------------------------+------------------+ | 2 | nad 18% do 30% | 10% | +------------+----------------------------+------------------+ | 3 | nad 30% do 36% | 20% | +------------+----------------------------+------------------+ | 4 | nad 36% do 42% | 30% | +------------+----------------------------+------------------+ | 5 | nad 42% do 53% | 35% | +------------+----------------------------+------------------+ | 6 | nad 53% do 64% | 43% | +------------+----------------------------+------------------+ | 7 | nad 64% do 82% | 53% | +------------+----------------------------+------------------+ | 8 | nad 82% do 99% | 66% | +------------+----------------------------+------------------+ | 9 | nad 99% | 77% | +------------+----------------------------+------------------+
(2) Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila, vrtec izstavi račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda po lestvici iz prvega odstavka.
(3) Z odločbo, s katero center za socialno delo odloči o znižanem plačilu vrtca, odloči tudi o oprostitvi plačila vrtca za drugega in vsakega naslednjega otroka, če pa se drugi ali vsak naslednji otrok vključi v vrtec po izdaji odločbe, odloči o tem s posebno odločbo.
6. Subvencija prevozov za dijake in študente
27. člen
(1) Meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije za plačilo prevozov za dijake in študente je povprečni mesečni dohodek na osebo, in sicer subvencija glede na razvrstitev v dohodkovni razred znaša:
(2) Višina subvencije se v vsakem razredu zviša za:
1. 10% za oddaljenost stalnega prebivališča od kraja izobraževanja nad 40 km do 60 km in
2. za 20% za oddaljenost stalnega prebivališča od kraja izobraževanja nad 60 km.
(3) Za rejence se subvencija na način iz prejšnjega odstavka zviša glede na oddaljenost od začasnega prebivališča.
(4) Osebi, pri kateri je stalno prebivališče od kraja šolanja oddaljeno več kot 60 km in ima možnost prebivanja v dijaškem domu, pa je ne izkoristi, saj ni zaprosila za prebivanje v dijaškem domu, se subvencija iz prvega, drugega oziroma iz tretjega odstavka tega člena zniža za 50%.
(5) Ne glede na prvi, drugi, tretji in četrti odstavek tega člena v primeru, ko oseba pri državni štipendiji uveljavlja dodatek za izobraževanje izven kraja stalnega prebivališča, ne more uveljavljati subvencije prevoza po tem členu.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena v primeru, ko oseba pri državni štipendiji uveljavlja dodatek za izobraževanje izven kraja stalnega prebivališča, ne more uveljavljati subvencije prevoza po tem členu.
(6) (5) Osebi, ki je z odločbo o usmeritvi opredeljena kot težje ali težko gibalno ovirana (ne more uporabljati javnega prevoza oziroma potrebuje prilagojen prevoz), pripada brezplačen prilagojen prevoz.
+--------------+----------------++-----------------------------+
| Dohodkovni | Povprečni || Višina dodatne subvencije |
| razred | mesečni dohodek|| v deležu od cene malice |
| | na osebo v % od|| |
| | neto povprečne |+--------+--------------------+
| | plače || Učenec | Dijak |
+--------------+----------------++--------+--------------------+
| 1 | do 42% || 1/3 | 1/3 |
+--------------+----------------++--------+--------------------+
| 2 | nad 42% do 64% || 0 | 1/6 |
+--------------+----------------++--------+--------------------+
(2) Višina subvencije se v vsakem razredu zviša za:
1. 10% za oddaljenost stalnega prebivališča od kraja izobraževanja nad 40 km do 60 km in
2. za 20% za oddaljenost stalnega prebivališča od kraja izobraževanja nad 60 km.
(3) Za rejence se subvencija na način iz prejšnjega odstavka zviša glede na oddaljenost od začasnega prebivališča.
8. Pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev
29. člen
(1) Pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev imajo zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani na podlagi upravičenja do denarne socialne pomoči oziroma ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči, razen v primeru, če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev varstvenega dodatka, pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova.
(2) Zavarovanec oziroma po njem zavarovan družinski član izkazuje izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka z odločbo o pravici do denarne socialne pomoči ali z odločbo pristojnega centra za socialno delo o pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
(2) Zavarovanec oziroma po njem zavarovan družinski član izkazuje izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka z odločbo centra za socialno delo o pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. O pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev center za socialno delo odloči po uradni dolžnosti, če je oseba upravičena do denarne socialne pomoči, in je, kadar oseba uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, ni treba posebej uveljavljati, razen če oseba na vlogi izrecno izjavi, da te pravice ne želi.
(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena so upravičene do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev največ za obdobje, za katero se jim lahko dodeli denarna socialna pomoč.
(4) Center za socialno delo obvesti o številki, datumu in o veljavnosti izdane odločbe za posamezno osebo iz drugega in tretjega odstavka tega člena Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki v evidenci zavarovanih oseb vodi podatek o upravičenosti do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
(4) Center za socialno delo obvesti o številki, datumu in o obdobju veljavnosti izdane odločbe za posameznega upravičenca iz prvega odstavka tega člena Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki v evidenci zavarovanih oseb vodi podatek o upravičenosti do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, in zavarovalnico, pri kateri ima upravičenec sklenjeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje.
(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena so upravičene do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev največ za obdobje, za katero se jim lahko dodeli denarna socialna pomoč.
9. Pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje
30. člen
(2) O pravici do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje odloči center za socialno delo po uradni dolžnosti, če je oseba upravičena do denarne socialne pomoči ali bi bila do nje upravičena, če ne bi na njeni strani obstajal krivdni razlog, in je, kadar oseba uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, ni treba posebej uveljavljati, razen če oseba na vlogi izrecno izjavi, da te pravice ne želi.
(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena v obvezno zdravstveno zavarovanje prijavi oziroma iz njega odjavi center za socialno delo na podlagi odločbe o pravici do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje pa krije občina stalnega prebivališča.
(4) Osebe iz prvega odstavka tega člena so upravičene do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje največ za obdobje, za katero se jim lahko dodeli denarna socialna pomoč.
(5) Center za socialno delo obvesti o številki, datumu in o obdobju veljavnosti izdane odločbe za posamezno osebo iz prvega odstavka tega člena občino iz tretjega odstavka tega člena in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
V. OBDOBJE PREJEMANJA
32. člen
(3)
(2) Če ima oseba, ki uveljavlja pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, že priznano pravico do denarne socialne pomoči, ji ne glede na prejšnji odstavek pripada pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje s prvim naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja iz drugega naslova.
Zakaj ne vidim vseh členov?
Naročniki vidijo tudi preostalih 10 členov.
Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.
Povezani predpisi