(1) Poleg vlagatelja se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo naslednje osebe:

1. zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti;
2. otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu.

(2) Če je vlagatelj oseba iz 2. točke prejšnjega odstavka, se poleg njega pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo:

1. starši oziroma eden izmed staršev, ki mu je vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo, in oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti;
2. bratje in sestre oziroma pastorki, ki so jih osebe iz prejšnje točke dolžne preživljati po zakonu, ki ureja družinska razmerja.

(3) Če starši vlagatelja iz prejšnjega odstavka ne živijo v zakonski oziroma zunajzakonski skupnosti oziroma v registrirani istospolni partnerski skupnosti, se pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja upošteva le tisti izmed staršev kot se starši sporazumejo oziroma kateremu je bil vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo. Upošteva se tudi oseba, s katero tisti od staršev, kot se starši sporazumejo oziroma kateremu je bil vlagatelj dodeljen v varstvo in vzgojo, živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti.

(4) Ne glede na sporazum o preživljanju, ki ga ima oseba iz 2. točke prvega odstavka tega člena sklenjenega z obema staršema ali z enim od staršev, če je drugi umrl ali je neznan, se pri ugotavljanju materialnega položaja, osebe upoštevajo v skladu z drugim odstavkom tega člena.

(5) Domneva se, da med dvema osebama, ki nista sklenili zakonske zveze, obstaja zunajzakonska skupnost, ne glede na njen čas trajanja, če se jima je rodil skupni otrok ali sta posvojili otroka in ne gre za enostarševsko družino, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna.

(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko oseba izpodbija zakonsko domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti, tako da dokazuje, da ne živi v zunajzakonski skupnosti.

(7)  V primeru iz prejšnjega odstavka mora center za socialno delo sam rešiti predhodno vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti.

(8) Za enostarševsko družino po tem zakonu se šteje skupnost enega izmed staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem prejemkov za preživljanje ne prejema ali je drugi izmed staršev neznan ali kadar otrok po drugem izmed staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema.

(9) Če je vlagatelj iz drugega odstavka tega člena poročen ali živi v zunajzakonski skupnosti ali postane roditelj ter skrbi za otroka, se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo:

1. zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo;
2. oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti,
3. otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu.

10. Če se starši skladno s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, sporazumejo, da imajo oziroma obdržijo varstvo in vzgojo otroka, se otrok pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva pri tistem izmed staršev, kot se sporazumejo starši. Če se starši o tem ne sporazumejo, se otrok upošteva pri tistem izmed staršev, pri katerem ima prijavljeno stalno prebivališče. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka se ob skupnem varstvu in vzgoji otroka višina minimalnega dohodka za otroka določi v polovični višini merila, ki mu pripada skladno z določbami zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke.
11. Samska oseba je vlagatelj po tem zakonu, kadar se pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja po tem zakonu ne upoštevajo druge osebe, ali kadar gre za osebo, ki je v institucionalnem varstvu in je delno ali v celoti oproščena plačila storitev, razen kadar uveljavlja oprostitev plačila te storitve.
12. Za potrebe ugotavljanja upravičenosti do subvencije najemnine se upoštevajo najemnik in osebe, navedene v najemni pogodbi.