Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, člane podpisnikov v skladu z Zakonom o kolektivnih pogodbah, ki opravljajo dejavnosti, ki jih je mogoče opredeliti z naslednjimi šiframi dejavnosti, kakor jih opredeljuje Standardna klasifikacija dejavnosti:

• 49.310 Mestni in primestni kopenski potniški promet,
• 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet.

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe in agencijske delavce.

(2) Za poslovodne osebe in prokuriste ta kolektivna pogodba ne velja, razen če je tako določeno s pogodbo o zaposlitvi.

(3) Za vodilne delavce ta kolektivna pogodba ne velja v delu, ki ureja delovni čas, nočno delo, odmor, dnevni in tedenski počitek, če delovnega časa ni mogoče v naprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu, razen če je tako določeno s pogodbo o zaposlitvi.

(4) Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na obvezni praksi pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe.

(5) Velja tudi za ekonomsko odvisne osebe, izvajalce s sklenjeno pogodbo o opravljanju začasnega in občasnega dela upokojencev v obsegu kot to določa ZDR-1 in ZUTD.

(1) Kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas.

(2) Kolektivna pogodba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3) Ta kolektivna pogodba se uporablja od 1. 1. 2022.

(4) Kolektivna pogodba se lahko odpove z odpovednim rokom štirih mesecev, ki začne teči naslednji dan po objavi odpovedi v Uradnem listu RS. Pogodbena stranka o odpovedi obvesti druge pogodbene stranke s priporočenim pismom.

(5) V primeru prenehanja veljavnosti te kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdalj eno leto, še naprej uporabljajo določbe njenega normativnega dela.

Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

Za postopek sprememb in dopolnitev te kolektivne pogodbe se uporabljajo določbe Zakona o kolektivnih pogodbah.

Pogodbeni stranki se dogovorita, da se kolektivni spori rešujejo na način in po postopku, določenem z Zakonom o kolektivnih pogodbah.

(1) Stranki te kolektivne pogodbe za razlago določb normativnega dela te kolektivne pogodbe ustanovita 4-člansko strokovno komisijo. Vsaka stran imenuje po dva predstavnika. Komisija odloča s soglasjem.

(2) Komisija se mora do prejetega vprašanja strank kolektivne pogodbe opredeliti v roku 30 dni od prejema.

(3) Komisija za razlago kolektivne pogodbe uredi svoje delo s poslovnikom.

(4) Razlage komisije pomenijo priporočilo skleniteljem glede načina uporabe določb kolektivne pogodbe za obe stranki kolektivne pogodbe.

(5) Komisija iz prvega odstavka tega člena se konstituira najkasneje v roku 30 dni po sklenitvi te kolektivne pogodbe. Delo strokovne komisije vodi predsednik, ki se za vsako pretečeno leto od začetka delovanja izvoli izmed članov druge pogodbene stranke.

(1) V tej kolektivni pogodbi uporabljeni izrazi, ki so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

(2) Pri uveljavljanju pravic delavcev na podlagi:

• »skupne delovne dobe« se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ko je bil delavec v delovnem razmerju, ne glede na delodajalca,
• »delovne dobe pri zadnjem delodajalcu« se v omenjeno delovno dobo šteje neprekinjena delovna doba:
• pri zadnjem delodajalcu,
• pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,
• za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti.

Razen pri jubilejnih nagradah se upošteva tudi prekinjena delovna doba pri zadnjem delodajalcu.

Izraza delavec in delodajalec se v tej kolektivni pogodbi uporabljata v pomenu in obsegu, kot to opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih.

(3) Kraj opravljanja dela za vozno osebje pomeni območje dejavnosti delodajalca v domačem in mednarodnem prometu in poslovni prostori ter vozila delodajalca.

(4) Splošni akt je predpis v katerem delodajalec določa organizacijo dela, sistemizacijo delovnih mest in obveznosti, ki jih mora poznati delavec zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti. Če pri delodajalcu ni organiziranega sindikata, se s splošnim aktom lahko urejajo pravice, ki se v skladu z ZDR-1 urejajo v kolektivnih pogodbah, če so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca.

(5) Akt o sistemizaciji delovnih mest je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta in/ali vrste del, pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu in/ali vrste del ter opis del in nalog posameznega delovnega mesta, ki se uvrščajo v isto vrsto del.

(6) Vrsta del je skupek sorodnih opravil oziroma delovnih mest, za katera se zahtevajo enaka stopnja in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z aktom o sistemizaciji.

(7) Delovno mesto je najmanjša organizacijska enota v strukturi delodajalca, v okviru katere se izvajajo posamezne naloge.

(8) Kot vozno osebje se štejejo vsi delavci, ki opravljajo prevoze potnikov v cestnem prometu. Voznik (mobilni delavec) pa je delavec, ki opravlja za delodajalca vožnjo vozil v domačem ali mednarodnem, cestnem potniškem prometu.

(9) »Pripravljenost na domu« je čas, ko je delavec prisoten doma ali na drugem kraju po lastni izbiri, in je v vsakem trenutku dosegljiv, sposoben oditi na delovno mesto, v času, ki ga običajno porabi za pot na delo in izvajati svojo delovno obveznost, če ga delodajalec potrebuje in ga vpokliče na delo.

10. Za definiranje pojmov v zvezi z izobraževanjem, izpopolnjevanjem in usposabljanjem se uporabljajo določila zakona o delovnih razmerjih ter definicije teh pojmov podane v zakonu o urejanju trga dela.

(1) Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde.

(2) Odstopanje od enotnih minimalnih standardov je dovoljeno na ravni delodajalca na podlagi posebnega pisnega sporazuma med reprezentativnimi sindikati pri delodajalcu in delodajalcem, v primerih izrednega poslabšanja poslovanja, ki ogroža obstoj delodajalca, oziroma njegovo operativno poslovanje in to prispeva k ohranitvi delovnih mest pri delodajalcu.

(1) Glede na zahtevnost se dela in/ali vrste del praviloma razvrstijo v:

1. tarifni razred (enostavna dela):

Pomožna in enostavna dela, za katera se praviloma ne zahteva posebnih znanj.

2. tarifni razred (manj zahtevna dela):

Manj zahtevna dela, za katera se pričakuje znanje, pridobljeno z osnovno šolo in krajšim eno ali večmesečnim usposabljanjem ali ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela.

3. tarifni razred (srednje zahtevna dela):

Srednje zahtevna dela, za katera se pričakuje znanje, pridobljeno z dvema letoma javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja ali ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela.

4. tarifni razred (zahtevna dela):

Dela, ki jih delavci opravljajo samostojno in za katera se pričakuje znanje, pridobljeno s tremi leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja ali ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela.

22. tarifni razred (bolj zahtevna dela):

Dela, ki jih delavci opravljajo samostojno, in za katera se pričakuje znanje, pridobljeno s štirimi ali petimi leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja ali ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela.

6. tarifni razred (zelo zahtevna dela):

Dela, ki jih delavci opravljajo popolnoma samostojno, organizirajo in izvajajo proces dela organizacijskih enot, imajo pooblastilo za samostojno odločanje in za katera se pričakuje znanje, pridobljeno z najmanj višjo strokovno izobrazbo / prva bolonjska stopnja ali ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela.

7. tarifni razred (visoko zahtevna dela):

Dela, ki odločilno vplivajo na poslovanje podjetja in za katera se pričakuje znanje, pridobljeno z visoko strokovno izobrazbo / druga bolonjska stopnja ali več, ali ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela.

Delodajalec lahko za zasedbo delovnih mest določi tudi alternativno zahtevano raven izobrazbe. Pri razvrščanju tako določenega delovnega mesta se upošteva višja od zahtevanih ravni izobrazbe.

V primeru, da ima delavec višjo raven izobrazbe kot je zahtevana za delovno mesto, mu v pogodbi o zaposlitvi pripada plača glede na tarifni razred delovnega mesta, za katerega je sklenil delovno razmerje.

(2) V tej kolektivni pogodbi je za potrebe razporeditve delavcev in obračunavanja plač določeno sedem tarifnih razredov.

Zahtevnost delovnih mest se ugotavlja in vrednoti tudi na podlagi Metodologije za oblikovanje, vrednotenje, opisovanje delovnih mest v plačne razrede (v nadaljevanju: metodologija), ki jo mora delodajalec pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatu.

Za najbolj zahtevna in izjemno pomembna dela ni določenih tarifnih razredov. Določitev pravic in obveznosti za ti dve stopnji izobrazbe je stvar delavca in delodajalca.

(3) Razvrstitev del v tarifne razrede opravi delodajalec v skladu z aktom o sistemizaciji. V primeru dvoma pri razvrščanju del v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.

Pogodba o zaposlitvi, poleg sestavin, ki jih določa zakon, lahko vsebuje tudi določbe o:

• poskusnem delu,
• plačilnem razredu,
• pripravništvu,
• drugih pravicah in obveznostih delavca in delodajalca.

(1) Delavec mora začasno opravljati tudi drugo delo, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi, v naslednjih izrednih primerih:

• zmanjšanja ali povečanja obsega dela pri delodajalcu ali v posamezni organizacijski enoti,
• nadomeščanja začasno odsotnega delavca,
• v primerih začasnih zdravstvenih omejitev delavca, ki izhajajo iz mnenja izvajalca medicine dela, delavec pa lahko po oceni izvajalca medicine dela opravlja drugo delo,
• nadomeščanja delavca, da se drugemu delavcu zagotovi odmor med delom,
• v primerih uvajanja novih tehnologij, nove organizacije dela in novih proizvodnih programov, delovnih procesov, predlogov izboljšav in podobno.

(2) Delodajalec mora najkasneje ob začetku opravljanja drugega dela delavcu izročiti pisni nalog za drugo delo, razen izjemoma v primerih iz druge alineje prejšnjega odstavka, ko mora delodajalec pisni nalog izročiti delavcu najkasneje naslednji delovni dan.

(3) Delavec je dolžan v primerih iz prvega odstavka začasno opravljati drugo delo, ki je ustrezno ali vsaj primerno, najdlje 3 mesece v koledarskem letu.

(4) Delavec je dolžan v obdobju iz tretjega odstavka začasno opravljati drugo delo iz razlogov navedenih v prvem odstavku na vseh delovnih mestih, ne glede na to ali gre za primerno delo, v trajanju najdlje 8 delovnih dni v koledarskem letu.

(5) Kot primerno delo se šteje delo, ki ga kot primerno delo opredeljuje zakon, ki ureja delovna razmerja.

(6) Delavec mora biti usposobljen in zdravstveno zmožen za varno opravljanje drugega dela.

(7) Delavcu pripada v času opravljanja odrejenega dela iz drugega odstavka tega člena tista plača, ki je zanj bolj ugodna.

(1) Pogodba o zaposlitvi za določen čas se sklepa v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. Poleg zakonsko določenih primerov je možno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas v naslednjih primerih:

• sklenitev pogodbe o zaposlitvi za čas pripravništva.

(2) Kot projektno delo se šteje delo, ki se prične, izvaja in zaključi skladno s projektno dokumentacijo in ima svojo samostojno finančno in organizacijsko konstrukcijo.

(1) Pripravnik je lahko tisti delavec, ki prvič začne opravljati delo po končanem izobraževanju, ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe.

(2) Način izvajanja pripravništva določa ta kolektivna pogodba.

(3) Elementi strokovnega usposabljanja v času pripravništva in način opravljanja izpita se opredelijo v pogodbi o zaposlitvi.

(4) Pripravništvo se lahko določi za različno dolga obdobja, in sicer če poseben zakon ne določa drugače, traja pripravništvo največ 12 mesecev. Pripravništvo se lahko določi samo za dela od IV. do VII. stopnje zahtevnosti.

(5) Če se pripravništvo opravlja v delovnem razmerju z delovnim časom, krajšim od polnega, se pripravništvo odmeri v sorazmerno daljšem trajanju, vendar največ za 6 mesecev.

(6) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Način spremljanja in izvajanja pripravništva določa pogodba o zaposlitvi.

Ko se delavec pri delodajalcu prvič zaposli, ga delodajalec uvede v delo ter opredeli osebo, ki je za uvajanje v delo zadolžena.