(1) Glede na zahtevnost se dela in/ali vrste del praviloma razvrstijo v:

1. tarifni razred (enostavna dela):

Pomožna in enostavna dela, za katera se praviloma ne zahteva posebnih znanj.

2. tarifni razred (manj zahtevna dela):

Manj zahtevna dela, za katera se pričakuje znanje, pridobljeno z osnovno šolo in krajšim eno ali večmesečnim usposabljanjem ali ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela.

3. tarifni razred (srednje zahtevna dela):

Srednje zahtevna dela, za katera se pričakuje znanje, pridobljeno z dvema letoma javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja ali ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela.

4. tarifni razred (zahtevna dela):

Dela, ki jih delavci opravljajo samostojno in za katera se pričakuje znanje, pridobljeno s tremi leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja ali ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela.

22. tarifni razred (bolj zahtevna dela):

Dela, ki jih delavci opravljajo samostojno, in za katera se pričakuje znanje, pridobljeno s štirimi ali petimi leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja ali ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela.

6. tarifni razred (zelo zahtevna dela):

Dela, ki jih delavci opravljajo popolnoma samostojno, organizirajo in izvajajo proces dela organizacijskih enot, imajo pooblastilo za samostojno odločanje in za katera se pričakuje znanje, pridobljeno z najmanj višjo strokovno izobrazbo / prva bolonjska stopnja ali ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela.

7. tarifni razred (visoko zahtevna dela):

Dela, ki odločilno vplivajo na poslovanje podjetja in za katera se pričakuje znanje, pridobljeno z visoko strokovno izobrazbo / druga bolonjska stopnja ali več, ali ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela.

Delodajalec lahko za zasedbo delovnih mest določi tudi alternativno zahtevano raven izobrazbe. Pri razvrščanju tako določenega delovnega mesta se upošteva višja od zahtevanih ravni izobrazbe.

V primeru, da ima delavec višjo raven izobrazbe kot je zahtevana za delovno mesto, mu v pogodbi o zaposlitvi pripada plača glede na tarifni razred delovnega mesta, za katerega je sklenil delovno razmerje.

(2) V tej kolektivni pogodbi je za potrebe razporeditve delavcev in obračunavanja plač določeno sedem tarifnih razredov.

Zahtevnost delovnih mest se ugotavlja in vrednoti tudi na podlagi Metodologije za oblikovanje, vrednotenje, opisovanje delovnih mest v plačne razrede (v nadaljevanju: metodologija), ki jo mora delodajalec pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatu.

Za najbolj zahtevna in izjemno pomembna dela ni določenih tarifnih razredov. Določitev pravic in obveznosti za ti dve stopnji izobrazbe je stvar delavca in delodajalca.

(3) Razvrstitev del v tarifne razrede opravi delodajalec v skladu z aktom o sistemizaciji. V primeru dvoma pri razvrščanju del v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.