Ta pravilnik določa največji dopustni primanjkljaj pri skladiščenju ali prevozu trošarinskih izdelkov, ki so v režimu odloga plačila trošarine (v nadaljnjem besedilu: primanjkljaj), ter način ugotavljanja primanjkljaja in uveljavljanja odpusta plačila trošarine.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1. »primanjkljaj« je izguba ali uničenje, ki nastane pri skladiščenju ali prevozu zaradi razsipa, razbitja, razlitja trošarinskih izdelkov ali zaradi njihovih kemijskih, fizikalnih ali bioloških lastnosti,
2. »skladiščenje« je hramba trošarinskih izdelkov v prostorih ali rezervoarjih za skladiščenje od trenutka končane proizvodnje ali iztovarjanja s prevoznega sredstva do trenutka, ko se začne natovarjanje na prevozno sredstvo,
3. »prevozno sredstvo« je prevozno sredstvo, ki se lahko uporabi za prevoz trošarinskih izdelkov v avtocisterni v cestnem prometu, vagonu ali cisterni v železniškem prometu in tankerju ali barži v vodnem prometu ter cevovodi,
4. »prevoz« je premikanje trošarinskih izdelkov z ene lokacije na drugo s prevoznim sredstvom, kar vključuje manipulacije, kot so natovarjanje, pretovarjanje, prečrpavanje, pretakanje in iztovarjanje,
5. »obračunska količina« je količina trošarinskih izdelkov, od katere se obračuna največji dopustni primanjkljaj.

(1) Plačilo trošarine se lahko odpusti za primanjkljaj, za katerega upravičenec iz 1. in 2. odstavka 18. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16; v nadaljnjem besedilu: ZTro-1) dokaže, da je neločljivo povezan s skladiščenjem ali prevozom trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine, in sicer največ v višini primanjkljaja, izračunanega v skladu s 7. členom tega pravilnika.

(2) Upravičenec lahko uveljavlja pravico do odpusta plačila trošarine iz prejšnjega odstavka za:

• energente iz tretjega odstavka 92. člena ZTro-1 razen za električno energijo in zemeljski plin iz omrežja in
• alkohol in alkoholne pijače iz 65. do 70. člena ZTro-1.

(3) Za trošarinske izdelke, ki so že pakirani za prodajo na drobno, se plačilo trošarine iz naslova primanjkljaja ne odpusti.

(1) Za primanjkljaj pri skladiščenju se šteje primanjkljaj, ki je neizogiben kljub skrbnemu, strokovnemu ter tehnično pravilnemu postopku pri skladiščenju, in je nastal kot posledica:

• naravnih lastnosti trošarinskih izdelkov, kot so izhlapevanje, krčenje, sušenje ali usedanje, kar se kaže na teži ali obsegu izdelkov, ali
• značilnosti opreme, ki se uporablja pri skladiščenju, ali
• vpliva okolice, kot so zunanja temperatura in vremenski pojavi, ki ima za posledico spremembo kemijskih, fizikalnih, funkcionalnih in estetskih lastnosti trošarinskih izdelkov, ali
• uničenja zaradi razsipa, razlitja ali razbitja trošarinskih izdelkov.

(2) Pri presoji upravičenosti zahtevka za odpust plačila trošarine zaradi primanjkljaja, ki je neločljivo povezan s skladiščenjem, davčni organ upošteva zlasti vrsto in tehnične značilnosti skladišča ali rezervoarja, trajanje skladiščenja, pogostost manipulacij s trošarinskimi izdelki, letni čas in merilno negotovost.

(3) Upravičenec za uveljavljanje primanjkljaja iz prvega odstavka tega člena popiše zaloge trošarinskih izdelkov v skladišču (v nadaljnjem besedilu: popis zalog) enkrat na leto, in sicer ob zaključku poslovnega leta. Namero za popis zalog najavi davčnemu organu najpozneje tri delovne dni pred popisom, davčni organ pa lahko pri tem popisu sodeluje. Po opravljenem popisu zalog upravičenec sestavi zapisnik.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek se popis zalog energentov razen trdih goriv opravi 30. septembra, razen če davčni organ soglaša s popisovanjem zalog na drug datum. Pri popisovanju zalog energentovje navzoč davčni organ, ki zapisnik podpiše in s tem potrdi ugotovljeno dejansko stanje zalog.

(5) V skladišču upravičenca se lahko opravijo tudi izrednipopisi zalog, in sicer na zahtevo davčnega organa ali na pobudo upravičenca.