(1) Za primanjkljaj pri skladiščenju se šteje primanjkljaj, ki je neizogiben kljub skrbnemu, strokovnemu ter tehnično pravilnemu postopku pri skladiščenju, in je nastal kot posledica:

• naravnih lastnosti trošarinskih izdelkov, kot so izhlapevanje, krčenje, sušenje ali usedanje, kar se kaže na teži ali obsegu izdelkov, ali
• značilnosti opreme, ki se uporablja pri skladiščenju, ali
• vpliva okolice, kot so zunanja temperatura in vremenski pojavi, ki ima za posledico spremembo kemijskih, fizikalnih, funkcionalnih in estetskih lastnosti trošarinskih izdelkov, ali
• uničenja zaradi razsipa, razlitja ali razbitja trošarinskih izdelkov.

(2) Pri presoji upravičenosti zahtevka za odpust plačila trošarine zaradi primanjkljaja, ki je neločljivo povezan s skladiščenjem, davčni organ upošteva zlasti vrsto in tehnične značilnosti skladišča ali rezervoarja, trajanje skladiščenja, pogostost manipulacij s trošarinskimi izdelki, letni čas in merilno negotovost.

(3) Upravičenec za uveljavljanje primanjkljaja iz prvega odstavka tega člena popiše zaloge trošarinskih izdelkov v skladišču (v nadaljnjem besedilu: popis zalog) enkrat na leto, in sicer ob zaključku poslovnega leta. Namero za popis zalog najavi davčnemu organu najpozneje tri delovne dni pred popisom, davčni organ pa lahko pri tem popisu sodeluje. Po opravljenem popisu zalog upravičenec sestavi zapisnik.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek se popis zalog energentov razen trdih goriv opravi 30. septembra, razen če davčni organ soglaša s popisovanjem zalog na drug datum. Pri popisovanju zalog energentovje navzoč davčni organ, ki zapisnik podpiše in s tem potrdi ugotovljeno dejansko stanje zalog.

(5) V skladišču upravičenca se lahko opravijo tudi izrednipopisi zalog, in sicer na zahtevo davčnega organa ali na pobudo upravičenca.