Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki na pridobiten način opravljajo in ki imajo s strani pristojnega organa dodeljeno eno izmed naslednjih šifer dejavnosti:

• 60.211 Mestni in primestni potniški promet na rednih linijah
• 60.212 Medkrajevni potniški cestni promet na rednih linijah
• 60.230 Drug kopenski potniški promet.

Ta kolektivna pogodba se ne uporablja za javna podjetja v mestnem prometu.

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje (več kot 6 mesecev na leto) opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

(2) Za poslovodne osebe in vodilne delavce ta kolektivna pogodba ne velja, razen če je tako določeno s pogodbo o zaposlitvi.

(3) Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na obvezni praksi pri delodajalcih iz 2. člena te kolektivne pogodbe.

(1) Ta pogodba je sklenjena s podpisom pogodbenih strank, v veljavo stopi 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. 1. 2007. Pogodba je sklenjena za določen čas in velja do 31. 12. 2008.

(2) Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe.

(1) Izraza delavec in delodajalec se v tej kolektivni pogodbi uporabljata v pomenu in obsegu, kot to opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih.

(2) Gospodarska dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja z namenom pridobivanja dobička, v statusni obliki, ki jo predvideva zakon. Šteje se, da gre za opravljanje dejavnosti na pridobitni način, če je subjekt statusno organiziran v obliki, katere temeljni namen je pridobivanje dobička.

(3) Poslovodne osebe so osebe, ki so pooblaščene za vodenje poslov pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.

(4) Vodilni delavci so tisti delavci, ki so z aktom o ustanovitvi delodajalca, s pogodbo o zaposlitvi ali z drugim pooblastilom določeni za samostojno vodenje določenih poslov ali enot in imajo pooblastila za samostojne odločitve.

(5) Kot vozno osebje se štejejo vsi delavci, ki opravljajo prevoz potnikov v cestnem prometu.

(6) Kraj opravljanja dela za vozno osebje se šteje območje dejavnosti delodajalca in poslovni prostori ter vozila delodajalca.

(7) Splošni akt je akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji.

(8) Sistemizacija delovnih mest je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta in pogoje za zasedbo delovnih mest.

(1) Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde, razen v primerih in pogojih, ko je dogovorjeno odstopanje od teh standardov v skladu z drugim odstavkom tega člena.

(2) Sporazum o odstopanju od minimalnih standardov je dopusten, če se sprejme pisni dogovor med delodajalcem in sindikatom, v vseh resnih krizah poslovanja, v katerih je mogoče s takšnim ukrepom preprečiti večjo škodo in ohraniti delovna mesta.

(1) Delovna mesta se skladno z aktom o sistemizaciji delovnih mest razvrstijo v tarifne razrede, ki so naslednji:

1. tarifni razred (enostavna dela)
2. tarifni razred (manj zahtevna dela)
3. tarifni razred (srednje zahtevna dela)
4. tarifni razred (zahtevna dela)
5. tarifni razred (bolj zahtevna dela)
6. tarifni razred (zelo zahtevna dela)
7. tarifni razred (visoko zahtevna dela).

(2) V tej kolektivni pogodbi je za potrebe razporeditve delavcev in obračunavanja plač določeno sedem (I do vključno VII) tarifnih razredov. Za najbolj zahtevna in izjemno pomembna delovna mesta ni določenih tarifnih razredov. Določitev pravic in obveznosti za ti dve stopnji izobrazbe je stvar delavca in delodajalca.

(3) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.

(4) Delovna mesta posameznega tarifnega razreda se lahko v kolektivnih pogodbah pri delodajalcu razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.

(1) Pogodba o zaposlitvi poleg sestavin, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, vsebuje:

• osnovno plačo delavca, določeno v nacionalni valuti.

(2) Pogodba o zaposlitvi lahko vsebuje tudi določbe o:

• poskusnem delu,
• pripravništvu,
• drugih obveznostih delavca in delodajalca,
• plačilnem razredu.

(1) Delavcu se v času trajanja delovnega razmerja lahko odredi namesto dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, drugo delo, če gre za:

• nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• izvajanje izrednih ukrepov varnosti in zdravja pri delu,
• odpoved pogodbe o zaposlitvi za čas odpovednega roka,
• začasno povečanje obsega dela.

(2) Delavca ni mogoče razporediti na drugo delo, če ni seznanjen s pogoji za zdravo in varno delo.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas se sklepa v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. Poleg zakonsko določenih primerov je možno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas v naslednjih primerih:

• sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas do enega leta, ko med prijavljenimi kandidati na objavo delovnega mesta ni primernega kandidata,
• terminske pogodbe za čas trajanja projekta oziroma največ za pet let,
• za čas trajanja koncesijske pogodbe za izvajanje javnega linijskega prevoza potnikov,
• sklenitev pogodbe o zaposlitvi za čas pripravništva.

(1) Pripravnik je lahko tisti delavec, ki prvič začne opravljati delo po končanem izobraževanju, ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe.

(2) Način izvajanja pripravništva določa ta kolektivna pogodba.

(3) Elementi strokovnega usposabljanja v času pripravništva in način opravljanja izpita se opredelijo v pogodbi o zaposlitvi.

(4) Pripravništvo se lahko določi za različno dolga obdobja, in sicer če poseben zakon ne določa drugače, traja pripravništvo najmanj 6 in največ 12 mesecev. Pripravništvo se lahko določi samo za dela od IV. do VII. stopnje zahtevnosti.

(5) Če se pripravništvo opravlja v delovnem razmerju z delovnim časom, krajšim od polnega, se pripravništvo odmeri v sorazmerno daljšem trajanju.

(6) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Način spremljanja in izvajanja pripravništva določa pogodba o zaposlitvi.

(1) Delavec in delodajalec, ki se v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu, opredelita tudi njegovo trajanje in način spremljanja.

(2) Pripravništvo in poskusno delo se med seboj izključujeta.

(3) Poskusno delo se lahko določi tudi v primeru, ko je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas.

(1) V primeru, ko je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen, delodajalec lahko napoti delavca na opravljanje dela v drugi kraj pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

(2) Napotitev je zakonita, če:

• ne vpliva na poslabšanje delavčevega zdravja,
• pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi ne traja več kot tri ure, za matere delavke z otrokom do treh let starosti pa, če pot ne traja več kot dve uri.

DISCIPLINSKA IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST

(1) Disciplinska odgovornost se ugotavlja in izvaja v skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih.

(2) Disciplinska sankcija poleg opomina, ki jo delodajalec lahko delavcu izreče v disciplinskem postopku, je:

• javni opomin
• denarna kazen.

(3) Denarna kazen se lahko izreče delavcu v višini do 20% povprečne mesečne plače, ki jo je prejel ali bi jo moral prejeti v zadnjih treh mesecih pred izrekom ukrepa.

(4) Disciplinski ukrep denarne kazni se izreče v trajanju do treh mesecev.

(5) Pooblastila disciplinskega organa delodajalca pri ugotavljanju disciplinske odgovornosti ima zakoniti zastopnik delodajalca oziroma od njega pooblaščena oseba v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih.

(1) Med strankama pogodbe o zaposlitvi veljajo glede uveljavljanja in ugotavljanja odškodninske odgovornosti splošna pravila civilnega prava.

(2) Odškodnina za škodo, ki jo delavec na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči delodajalcu, se lahko odmeri v pavšalnem znesku, ki znaša do 30% osnovne plače delavca za dobo največ treh mesecev.

(3) Primeri škodnih dejanj delavca in višina pavšalne odškodnine za posamezne primere se določi s kolektivno pogodbo podjetja ali s splošnim aktom delodajalca.

(1) Delovni čas je efektivni delovni čas in čas odmora ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.

(2) Efektivni delovni čas ja vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.

(1) Delovni čas je čas od začetka do zaključka dela, ko je vozno osebje na svojem delovnem mestu na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge ter dejavnosti, razen odmorov, časa počitka in časa razpoložljivosti, v skladu z določbami Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter zapisovalni opremi v cestnih prevozih (v nadaljnjem besedilu: ZDCOPMD).

Delovni čas je čas, ki je posvečen vsem dejavnostim v cestnem prevozu, kot so zlasti:

• vožnja vozila,
• pomoč potnikom pri vstopu na vozilo in izstopu iz njega,
• čiščenje in tehnično vzdrževanje ter
• vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, potnikov ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno z administrativnimi formalnostmi, s policijo, carino itd.,
• čas, ko vozno osebje ne more prosto razpolagati s svojim časom in mora biti na svojem delovnem mestu, pripravljeno prevzeti običajno delo, in opravlja nekatere naloge, povezane z nadaljevanjem dela.

(2) Polni delovni čas enega delovnega tedna brez odmorov je 40 ur. Delo, opravljeno izven tega dogovorjenega delovnega časa, se šteje kot nadure.

(3) Vključno z nadurami se najdaljši tedenski delovni čas lahko poveča na 60 ur samo, če se v štirih mesecih ne preseže tedensko povprečje 48 ur.

(4) V primerih neenakomerne razporeditve delovnega časa in zaradi narave dela se lahko izvaja štirimesečni obračun delovnega časa (referenčno obdobje), iz katerega izhaja, da delodajalec razporeja naloge tako, da voznemu osebju zagotovi doseganje delovnega čas v obsegu štirimesečne obveze delovnih ur.