Pravilnik ureja subvencioniranje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija (v nadaljnjem besedilu: študenti), pogoje in postopek za dodeljevanje subvencij in nadzorovanje njihove porabe.

Minister, pristojen za visoko šolstvo, lahko v primeru naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, podaljša roke iz tega pravilnika, razen rokov iz drugega stavka prvega odstavka in drugega odstavka 24. člena tega pravilnika, s sklepom za čas trajanja takšnih okoliščin, vendar ne dlje kot za tri mesece.

Pogoje in merila za subvencioniranje bivanja študentov ugotavljajo pisarne za študentske domove.
Za vsako območje, v katerem je sedež enega ali več visokošolskih zavodov oziroma višjih strokovnih šol (v nadaljnjem besedilu: visokošolsko središče) jo izbere ministrstvo na podlagi javnega razpisa.
Na razpis se lahko prijavijo visokošolski zavodi, študentski dom ali druge pravne ali fizične osebe, usposobljene za opravljanje upravno-administrativnih in strokovnih nalog, povezanih z ugotavljanjem pogojev in meril za subvencioniranje bivanja študentov, ter organizirajo pisarno za študentske domove.
Pisarne se izbirajo po postopku, določenem v 6., 7. in 8. členu tega pravilnika.
V pogodbi med ministrstvom in pisarno za študentske domove mora biti poleg obveznih sestavin natančno določen:
– način dela pisarne za študentske domove in poravnavanja nastalih stroškov,
– postopek za nadzorovanje njenega dela.

Študentom, vpisanim v prvi letnik visokošolskih zavodov, se upošteva uspeh pri maturi, poklicni maturi ali zaključnem izpitu in uspeh v zadnjem letniku srednje šole. Če se je študent vpisal na visokošolski zavod brez mature, poklicne mature ali zaključnega izpita, se upoštevata uspeha zadnjih dveh opravljenih letnikov srednje šole. Študentom, ki so opravili splošno maturo, ne da bi končali 3. in 4. letnik srednješolskega izobraževanja, se za uspeh 3. in 4. letnika upošteva uspeh pri splošni maturi, ki se pretvori v oceno v skladu s sklepom, izdanim na podlagi tretjega odstavka 10. člena Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 4/16, 3/17 in 4/18).
Študentom, vpisanim v prvi letnik višjih strokovnih šol ali visokošolskih zavodov, se upošteva uspeh pri maturi, poklicni maturi ali zaključnem izpitu in uspeh v zadnjem letniku srednje šole. Če se je študent vpisal na višjo strokovno šolo ali visokošolski zavod brez mature, poklicne mature ali zaključnega izpita, se upoštevata uspeha zadnjih dveh opravljenih letnikov srednje šole. Študentom višjih strokovnih šol ali visokošolskih zavodov, ki so opravili splošno maturo, ne da bi končali 3. in 4. letnik srednješolskega izobraževanja, se za uspeh 3. in 4. letnika upošteva uspeh pri splošni maturi, ki se pretvori v oceno v skladu s sklepom, izdanim na podlagi tretjega odstavka 10. člena Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 6/22).
Uspeh se točkuje tako, da se vsota uspeha pri maturi, poklicni maturi ali zaključnem izpitu in povprečne ocene zadnjega letnika oziroma zadnjih dveh opravljenih letnikov srednje šole pomnoži z 18. Zbrati je mogoče največ 180 točk.
Uspeh pri maturi, poklicni maturi ali zaključnem izpitu se točkuje takole:

---------------------------------------------------------
Ocene pri maturi     Ocene pri poklicni maturi     Točke
                       ali zaključnem izpitu
---------------------------------------------------------
 23–34                     18–23                5
 18–22                    14–17                      4
 13–17                    10–13                      3
 10–12                     8–9                       2
---------------------------------------------------------

Študentom, vpisanim v drugi ali višji letnik, in študentom podiplomskega študija se upošteva njihov dotedanji študijski uspeh.
Študentom, vpisanim v drugi ali višji letnik študijskega programa prve stopnje ali enovitega magistrskega študija, in študentom študijskega programa druge in tretje stopnje se upošteva njihov dotedanji študijski uspeh. Študentom višje strokovne šole, vpisanim v drugi letnik višje strokovne šole, se upošteva njihov dotedanji študijski uspeh na višji strokovni šoli.
Študentom prvega letnika podiplomskega študija druge stopnje se upošteva študijski uspeh dodiplomskega študija prve stopnje, študentom prvega letnika podiplomskega študija tretje stopnje pa se upošteva študijski uspeh podiplomskega študija druge stopnje.
Uspeh se točkuje tako, da se povprečna ocena pomnoži z 20. Zbrati je mogoče največ 200 točk.
Ne glede na povprečno oceno dobi študent, ki ponavlja letnik ali zamenja študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, 60 točk.
Študentom, ki se v višješolski ali visokošolski študij vpisujejo po izobraževanju, zaključenem v tujini, se učni oziroma študijski uspeh točkuje ob smiselni uporabi prvega, četrtega in petega odstavka tega člena.
Študentom umetniških akademij, ki so bili sprejeti v študijski program zaradi izjemne nadarjenosti, se prizna največje število točk iz drugega odstavka tega člena.

K točkam za učni ali študijski uspeh se prišteje 50 točk, če študent predloži dokazilo o:
– maturitetnem spričevalu s pohvalo,
– tem, da je zlati maturant,
– mednarodni nagradi za umetniške dosežke,
– statusu kategoriziranega vrhunskega športnika in uvrstitvi do osmega mesta na evropskem, svetovnem prvenstvu, univerzijadi ali olimpijskih igrah,
– pohvali ali medalji na mednarodni olimpijadi znanja,
– statusu umetnika, ki je izdelal umetniško delo, ki je dobilo vsaj dve pozitivni strokovni kritiki, objavljeni v različnih tiskanih medijih, dostopnih na področju Republike Slovenije oziroma je sodelovalo na mednarodni razstavi ali festivalu,
– udeležbi in najvišjem mestu na mednarodnem tekmovanju na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti ali umetnosti,
– nagrajenem znanstvenoraziskovalnem, razvojnem ali umetniškem delu na državni ali mednarodni ravni ali
– priznanju za najboljšo raziskovalno nalogo.
K točkam za učni ali študijski uspeh se prišteje 30 točk, če študent priloži dokazilo o:
– državni nagradi za umetniške dosežke,
– statusu umetnika z umetniškimi dosežki na področju Republike Slovenije,
– statusu kategoriziranega vrhunskega športnika in uvrstitvi do tretjega mesta na državnem prvenstvu,
– zlatem priznanju na državnem tekmovanju iz znanja ali
– objavi znanstvenoraziskovalne naloge ali znanstvenega prispevka v strokovni reviji ali zborniku.
Pri dodeljevanju točk se upošteva le eno dokazilo, in sicer tisto, ki je za študenta ugodnejše. Posamezno dokazilo se lahko uporabi le enkrat. Upoštevajo se dokazila, ki niso starejša od dveh študijskih let, status umetnika oziroma status kategoriziranega športnika iz prvega in drugega odstavka tega člena pa mora študent imeti v času odločanja pisarne za študentske domove o subvencioniranem bivanju.

Če študent predloži ustrezna dokazila pristojnih organov (center za socialno delo, zdravnik specialist, upravni organ) o težkem socialnem ali zdravstvenem položaju (študent, ki je invalid po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, študent z najmanj trimesečno neprekinjeno odsotnostjo od študijske dejavnosti zaradi bolezni ali starševstva v času študija, študent, ki je prejemnik denarne socialne pomoči, študent z nezaposlenim vsaj enim od staršev ali skrbnikov, študent, ki je brez vsaj enega od staršev ali skrbnikov, študent, ki je v rejništvu, študent, ki je žrtev nasilja v družini), se mu po individualni obravnavi k skupnemu številu točk prišteje 50 točk.
Študent mora prejemati denarno socialno pomoč v času odločanja pisarne za študentske domove o subvencioniranem bivanju, dokazilo o izredni denarni socialni pomoči pa v času vložitve vloge ne sme biti starejše od treh mesecev.
Študentki materi oziroma študentu očetu, ki bo imel(a) med študijem otroka pri sebi, se k skupnemu številu točk prišteje 100 točk.

Pisarna za študentske domove z odločbo določi število točk za posameznega študenta. Število točk mora biti navedeno tudi v obvestilu o napotitvi v posamezni študentski dom.
Pisarna za študentske domove v 30 dneh po preteku roka za vložitev prošenj za sprejem na spletnem portalu eVŠ objavi prednostno listo ob upoštevanju splošnih pogojev iz 12. člena tega pravilnika in meril iz 13. do 18. člena tega pravilnika, razen statusa študenta. Študente, za katere v navedenem roku ni mogoče ugotoviti izpolnjevanja meril iz 13. člena tega pravilnika, pisarna za študentske domove uvršča na prednostno listo od petega dne po objavi rezultatov jesenskega roka mature do 31. oktobra.
Pisarna za študentske domove v 30 dneh po preteku roka, določenega v javnem razpisu, za vložitev prošenj za sprejem na spletnem portalu eVŠ objavi prvo prednostno listo ob upoštevanju splošnih pogojev iz 12. člena tega pravilnika in meril iz 13. do 18. člena tega pravilnika. Študente, za katere v navedenem roku ni mogoče ugotoviti izpolnjevanja splošnih pogojev in meril iz prejšnjega stavka, pisarna za študentske domove uvršča na prednostno listo po izdaji odločbe o dodelitvi pravice do subvencioniranega bivanja.
Prošnje za sprejem, vložene po preteku roka, določenega v javnem razpisu, iz prvega stavka prejšnjega odstavka, pisarne za študentske domove rešijo v dveh mesecih od vložitve vloge. Študenti, katerih prošnje za sprejem so bile zavrnjene zaradi neizpolnjevanja pogojev, lahko prošnjo za sprejem za isto študijsko leto znova vložijo ob spremembi dejanskega stanja. Študenti, katerih prošnje za sprejem so bile zavržene, lahko prošnjo za sprejem za isto študijsko leto vložijo znova.
Prošnje za podaljšanje bivanja se vložijo do roka, določenega v javnem razpisu. Študenti, katerih prošnje za podaljšanje bivanja so bile zavržene ali do roka iz prejšnjega stavka niso bile vložene, lahko za isto študijsko leto vložijo tudi prošnjo za sprejem. Prošnjo za sprejem iz prejšnjega stavka ob spremembi dejanskega stanja lahko znova vložijo tudi študenti, katerih prošnje za podaljšanje bivanja so bile zavrnjene zaradi neizpolnjevanja pogojev.

Subvencija za bivanje v študentskem domu se dodeljuje za čas trajanja enega študijskega programa na prvi stopnji, enega na drugi stopnji in enega na tretji stopnji. Če ima med trajanjem študijskega programa oziroma po njegovem izteku iz prejšnjega stavka študent status študenta v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 66. člena oziroma 70. členom  Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17 Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US in 54/22 – ZUPŠ-1) ali na podlagi drugega zakona, se mu subvencija dodeli tudi za ta čas.
Subvencija za bivanje v študentskem domu se dodeljuje za čas trajanja enega višješolskega študijskega programa. Če ima med trajanjem višješolskega študijskega programa oziroma po njegovem izteku iz prejšnjega stavka študent status študenta v skladu s četrto alinejo prvega odstavka 39. člena oziroma 46. členom Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04, 100/13 in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o višjem strokovnem izobraževanju) ali na podlagi drugega zakona, se mu subvencija dodeli tudi za ta čas.
Če je posamezen študent vzporedno vpisan v več študijskih programov, se glede trajanja študijskega programa upošteva samo študijski program, v katerega je bil vpisan na začetku prejemanja subvencije. Če študent zamenja študijski program, se glede trajanja študijskega programa upošteva tisti, v katerega je študent vpisan v posamičnem študijskem letu, za katero uveljavlja subvencionirano bivanje, pri čemer se trajanje subvencioniranega bivanja pred zamenjavo študijskega programa všteje v čas subvencioniranega bivanja na podlagi trajanja študijskega programa iz prvega stavka prejšnjega odstavka.
Če je posamezni študent vzporedno vpisan v več višješolskih ali visokošolskih študijskih programov, se glede trajanja študijskega programa upošteva samo študijski program, v katerega je bil vpisan na začetku prejemanja subvencije. Če študent zamenja višješolski ali visokošolski študijski program, se glede trajanja študijskega programa upošteva tisti, v katerega je študent vpisan v posamičnem študijskem letu, za katero uveljavlja subvencionirano bivanje, pri čemer se trajanje subvencioniranega bivanja pred zamenjavo študijskega programa všteje v čas subvencioniranega bivanja na podlagi trajanja študijskega programa iz prvega stavka prvega odstavka ali prvega stavka drugega odstavka tega člena.
Subvencioniranje bivanja se sorazmerno skrajša glede na to, kateri letnik študent obiskuje, ko mu je subvencija prvič podeljena.

Študentski domovi za vsako študijsko leto, najpozneje pa do 1. maja, sprejmejo sklep o razpisu za sprejem oziroma podaljšanje bivanja študentov, upravičenih do subvencije. Skupni razpis pripravijo pisarne za študentske domove, v njem se za posamezno visokošolsko središče objavi predvideno število prostih zmogljivosti, pogoji, ki jih je treba za subvencioniranje bivanja izpolnjevati, in seznam prilog k prošnji ter rok in naslov za oddajo prošenj. Prijava za sprejem in podaljšanje subvencioniranega bivanja poteka prek elektronske vloge v eVŠ.
Če po roku za oddajo prošnje na skupni javni razpis iz prejšnjega odstavka nastanejo izjemne okoliščine, kot jih določa prvi odstavek 17. člena tega pravilnika, lahko študent prošnjo za sprejem odda med študijskim letom, in sicer v obdobju, ki se ga določi v skupnem razpisu iz prejšnjega odstavka.
Skupni razpis objavi ministrstvo najpozneje do 1. junija na spletnem portalu eVŠ.
Če se izkaže, da bo število razpisanih mest v skupnem razpisu iz prvega odstavka tega člena presegalo število vseh vseljenih študentov v tekočem študijskem letu, lahko posamezna pisarna za študentske domove za posamezni  javni in zasebni študentski dom ter dijaški dom na lastne stroške po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za visoko šolstvo, med študijskim letom najpozneje  do 1. maja objavi dodaten razpis za sprejem študentov v tekočem študijskem letu, in sicer največ do števila razpisanih mest v skupnem razpisu iz prvega odstavka tega člena.
Pisarne za študentske domove najpozneje do 1. junija hkrati s skupnim razpisom iz prvega odstavka tega člena na svojih spletnih straneh objavijo razpis za subvencionirano bivanje študentov s statusom osebe z mednarodno zaščito oziroma statusom osebe z začasno zaščito v javnih in zasebnih študentskih domovih ter dijaških domovih, navedenih v skupnem razpisu iz prvega odstavka tega člena. Študenti s statusom osebe z mednarodno zaščito oziroma statusom osebe z začasno zaščito oddajo prijavo za sprejem in podaljšanje subvencioniranega bivanja na obrazcu, ki ga pisarne za študentske domove hkrati z razpisom iz prejšnjega stavka objavijo na svojih spletnih straneh.
Študentski domovi za vsako študijsko leto, najpozneje pa do 1. maja, sprejmejo sklep o razpisu za sprejem oziroma podaljšanje bivanja študentov, upravičenih do subvencije. Javni razpis se objavi do 1. junija v skladu s 73.č členom Zakona o visokem šolstvu. Prijava za sprejem in podaljšanje subvencioniranega bivanja poteka z elektronsko vlogo v eVŠ.
Pisarne za študentske domove najpozneje do 1. junija hkrati z javnim razpisom iz prejšnjega odstavka na svojih spletnih straneh objavijo razpis za subvencionirano bivanje študentov s statusom osebe z mednarodno zaščito oziroma status osebe z začasno zaščito v javnih in zasebnih študentskih domovih ter dijaških domovih, navedenih v javnem razpisu iz prejšnjega odstavka. Študenti s statusom osebe z mednarodno zaščito oziroma statusom osebe z začasno zaščito oddajo prijavo za sprejem in podaljšanje subvencioniranega bivanja na obrazcu, ki ga pisarne za študentske domove hkrati z razpisom iz prejšnjega stavka objavijo na svojih spletnih straneh.