V pojasnilo je zapisana interpretacija pravnega termina »posebne igre na srečo«, ki je opredeljen v prvem odstavku 53. člena Zakona o igrah na srečo – ZIS (Uradni list RS, št. 14/11 – UPB in 108/12). Podan je primer stranke, ki namerava v okviru svoje dejavnosti ustanoviti spletni portal, na katerem bi uporabnikom omogočala medsebojno tekmovanje v računalniških zabavnih programih (po sistemu »1 na 1«). Udeleženci bi v igri sodelovali z vplačilom žetonov, ki bi jih nabavili na tem portalu, administrator pa bi pri vplačilu z žetoni pobral določen odstotek – provizijo (npr. 10 %). Udeleženec, ki bi v takem tekmovanju zmagal, bi lahko zaslužene žetone unovčil, saj bi mu jih stranka izplačala v denarju. Na spletnem portalu bi bila omogočena tudi brezplačna udeležba. Ali gre v opisanem primeru za prirejanje iger na srečo, glede na to, da je zmaga na takem tekmovanju odvisna (izključno) od spretnosti posameznega tekmovalca. 

V zvezi z navedenim FURS pojasnjuje, da za prirejanje iger, ki bi jih prirejala stranka, niso relevantne zgolj določbe 2. in 53. člena ZIS, temveč tudi še zlasti določbe 3., 5., 7., in 10. člena ZIS. Poudarjajo tudi, da je treba ZIS gledati kot celoto in ga razlagati povezano (sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, VIII Pg 300/2006 z dne 16. 3. 2012, ki jo je potrdilo Višje sodišče v Ljubljani I Cpg 778/2012 z dne 3. 9. 2013). 

PRIREJANJE TEKMOVANJ V RAČUNALNIŠKIH ZABAVNIH PROGRAMIH

Pojasnilo DURS, št. 461-72/2014-2 01-640-05, 12. 5. 2014

V zaprosilu za mnenje, katerega nam je Posebni davčni urad z dopisom št. 461-80/2014/2 02-06 z dne 25. 4. 2014 odstopil v pristojno reševanje, ste v uvodu zapisali, da prosite za interpretacijo pravnega termina »posebne igre na srečo«, ki je opredeljen v prvem odstavku 53. člena Zakona o igrah na srečo – ZIS (Uradni list RS, št. 14/11 – UPB in 108/12). V nadaljevanju pojasnjujete, da stranka, ki jo zastopate namerava v okviru svoje dejavnosti ustanoviti spletni portal, na katerem bi uporabnikom omogočala medsebojno tekmovanje v računalniških zabavnih programih (po sistemu »1 na 1«) ter navajate posamezne vrste iger (spomin, razne športne, arkadne, strelske ipd. igre). Udeleženci bi v igri sodelovali z vplačilom žetonov, ki bi jih nabavili na tem portalu, administrator pa bi pri vplačilu z žetoni pobral določen odstotek – provizijo (npr. 10 %). Udeleženec, ki bi v takem tekmovanju zmagal, bi lahko zaslužene žetone unovčil, saj bi mu jih stranka, ki jo zastopate, izplačala v denarju. Na spletnem portalu bi bila omogočena tudi brezplačna udeležba. Po mnenju vaše stranke v opisanem primeru ne gre za prirejanje iger na srečo, saj je zmaga na takem tekmovanju odvisna (izključno) od spretnosti posameznega tekmovalca.

V nadaljevanju dopisa navajate argumente za navedeno stališče in povzemate posamezne določbe ZIS (2. in 53. člen) in Ustave RS (prvi in drugi odstavek 74. člena).

V zvezi z navedenim vam pojasnjujemo, da za prirejanje iger, ki bi jih prirejala vaša stranka, niso relevantne zgolj določbe 2. in 53. člena ZIS, temveč tudi še zlasti določbe 3., 5., 7., in 10. člena ZIS. Poudarjamo tudi, da je treba ZIS gledati kot celoto in ga razlagati povezano (sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, VIII Pg 300/2006 z dne 16. 3. 2012, ki jo je potrdilo Višje sodišče v Ljubljani I Cpg 778/2012 z dne 3. 9. 2013).

V skladu z 2. in 3. členom ZIS so igre na srečo igre, pri katerih imajo udeleženci za plačilo določenega zneska enake možnosti zadeti dobitke, izid igre pa je izključno ali pretežno odvisen od naključja ali kakšnega negotovega dogodka in se lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa. Prvi odstavek 7. člena ZIS pa določa, da nihče ne sme kakorkoli sprejemati vplačila in obljubljati dobitek, če to ni v skladu z 2. členom ZIS. Predlagatelj je v obrazložitvi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo – ZIS-A (Poročevalec, št. 76/11) zapisal, da na podlagi dopolnitve 7. člena ZIS lahko sprejema vplačila in obljublja nagrade le oseba, ki je pridobila dovoljenje ali koncesijo, vendar pod pogojem, da je to v skladu z 2. členom ZIS. To pomeni, da so dovoljene samo tiste igre, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v 2. členu ZIS, in da opustitev enega izmed njih še ne pomeni, da je tako igro dovoljeno prirejati. Določba prvega odstavka 7. člena ZIS je namreč namenjena preprečitvi prirejanja iger, pri katerih bi organizator sprejemal vplačila in obljubljal dobitke ali nagrade, pri tem pa bi se z izločitvijo elementa naključja oziroma enake možnosti zadeti dobitek ali nagrado iz 2. člena ZIS skušal izogniti pridobitvi koncesije oziroma dovoljenja pristojnega organa, plačilu dajatev ter celotnemu nadzoru igre, kar bi predstavljalo tudi nevarnost, da bi se takšne igre prirejale na nepošten način.

ZIS deli igre na srečo na klasične in posebne igre na srečo. Klasične igre na srečo so določene v 10. členu ZIS, to so številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, lota, športne napovedi, srečelovi in druge podobne igre. V skladu s prvim odstavkom 53. člena ZIS so posebne igre na srečo igre, ki jih igrajo igralci proti igralnici ali drug proti drugemu na posebnih igralnih mizah s kroglicami, kockami, kartami, na igralnih panojih ali na igralnih avtomatih ter stave in druge podobne igre v skladu z mednarodnimi standardi. Vrste posebnih iger na srečo so navedene v drugem odstavku tega člena, in sicer:

1. igre, ki jih igralci igrajo drug proti drugemu (chemin de fer, poker);
2. igre s kroglico (francoska ruleta, ameriška ruleta, boulle);
3. igre z igralnimi kartami, ki se igrajo proti igralnici (black jack, punto banco, mini punto, carribean poker, 30/40, red dog);
4. igre s kockami (craps, tai sai);
5. igre na igralnih panojih (bingo, keno, big wheele, toto);
6. igre na igralnih avtomatih, ki jih igralci igrajo proti igralnemu avtomatu;
7. stave.

Nadalje ZIS določa, da se za igre na srečo ne štejejo nagradni razpisi v reklamne namene (5. člen). Ker se pojavljajo dileme glede razmejitve med igrami na srečo in nagradnimi razpisi v reklamne namene, za katere se pogosto uporablja pojem nagradne igre, v nadaljevanju pojasnjujemo razmejitev.

V obrazložitvi Predloga zakona o igrah na srečo (Poročevalec, št. 5/94) je predlagatelj zapisal, da nagradni razpisi v reklamne namene nimajo narave igre na srečo, kadar razpise prirejajo podjetja v obliki gospodarske propagande in reklame. Pri tem pa morajo podjetja upoštevati predpise o nelojalni konkurenci, ki določajo okvire, v katerih se lahko objavljajo takšne reklame. Po teh predpisih se štejejo za nelojalno konkurenco zlasti tiste oblike reklamnih razpisov, kjer je nagrada obljubljena le kupcem določenega blaga ali storitve in kjer je ponujena nagrada v očitnem nesorazmerju z vrednostjo prodanega blaga oziroma opravljene storitev (tako imenovani premijski posli). V obrazložitvi že navedene dopolnitve 7. člena z ZIS-A pa je v zvezi z nagradnimi razpisi v reklamne namene zapisano, da udeleženci v nagradnih razpisih sodelujejo brez vplačila in jih zato ni mogoče šteti za igre na srečo. Sam izraz »nagradna igra« v ZIS ni definiran.

Za samo razmejitev je torej pomemben predvsem namen prirejanja igre, to je ali ima igra pridobitni namen in je za udeležbo v njej potrebno vplačilo (neposredno ali posredno), ali je njen namen zgolj pospeševanje prodaje oziroma ali prireditelj že s samim prirejanjem igre opravlja pridobitno dejavnost (npr. prihodek izvira iz naslova plačil udeležencev za sodelovanje v igri (tudi prihodek iz naslova storitev za klice na fiksno ali mobilno telefonijo ipd.), ne pa zgolj iz naslova povečane prodaje izdelkov ali storitev, ki jih z nagradnim razpisom reklamira). Z nagradnim razpisom v reklamne namene zato prireditelj v nobenem delu igre iz naslova prirejanja igre ne sme ustvarjati neposrednega prihodka.

Za vašo stranko je z vidika ZIS pomembna predvsem opredelitev pojma kviz loterije, ki sodi med klasične igre na srečo in iger, ki imajo elemente tekmovanja.

Definicija kviz loterije je bila v najširšem pomenu udejanjena skozi pravila in način prirejanja posameznih serij igre na srečo »Dobim podarim«, za katero je Vlada RS dodelila koncesijo in se je na podlagi odločbe Vlade RS o podaljšanju koncesije preimenovala v »E-igro«. Pod pojmom kviz loterije ne razumemo samo načina prirejanja, ko mora igralec za sodelovanje v igri pravilno odgovoriti na zastavljeno kviz vprašanje, temveč tudi razna kviz tekmovanja (npr.: vrtenje kolesa sreče, vlečenje določenih predmetov, vislice, odkrivanje predmetov, sestavljanje predmetov, zbiranje znakov ipd.). Tudi rezultat pri nekaterih drugih vrstah iger na srečo ni odvisen izključno od naključja, še vedno pa gre za negotov dogodek, saj ta ni v naprej znan. Med tovrstne igre sodijo stave na športne dogodke in različne vrste iger s kartami (npr. poker). Udeleženci pri stavah, ki spremljajo šport in poznajo dogodke, ki so uvrščeni na stavno listo, imajo praviloma večje možnosti, da bodo njihove stave pravilne in da bodo zadeli dobitek. Prav tako je izid igre pri pokru (igralci ga lahko igrajo tudi »1 na 1«) med drugim odvisen tudi od igralčevega poznavanja igre, predvidevanja, psiholoških sposobnosti in strategije, ki jo pri igri uporablja.

V zvezi z vašimi navedbami, da bi prepoved nedopustno in protiustavno posegla v strankino pravico do svobodne gospodarske pobude, ki je zapisana v Ustavi RS (prvi in drugi odstavek 74. člena) vam pojasnjujemo, da je Ustavno sodišče že presojalo ZIS z vidika 74. člena Ustave RS in neskladnosti ni ugotovilo (U-I-3/02). Med drugim je Ustavno sodišče v citirani odločbi zapisalo, da je zakonodajalec s 3. členom ZIS, s tem ko je določil, da je prirejanje iger na srečo izključna pravica države, njihovo prirejanje izvzel iz svobodne gospodarske pobude. S tem pa tudi predpisovanje pogojev, pod katerimi bo RS prenesla izvrševanje svoje izključne pravice prirejanja iger na srečo na druge, ne more biti predmet presoje po drugem odstavku 74. člena Ustave.

Za opredelitev do vaših trditev, da dejavnost, ki bi jo izvajala vaša stranka, ne nasprotuje javni koristi iz razloga, ker ne ogroža zdravja in življenja ljudi in je zato ni potrebno omejevati in regulirati, davčni organ ni pristojen. Kljub temu pa se glede na to, da smo dolžni izvajati temeljno načelo ZIS glede varovanja mladoletnikov in drugih občutljivih osebe pred škodljivimi posledicami čezmernega igranja iger na srečo, s tako vašo trditvijo ne moremo strinjati. V okviru prepoznavanja škodljivih posledic čezmernega igranja iger na srečo in zasvojenosti z igrami na srečo smo se med drugim seznanili tudi s škodljivimi posledicami čezmernega igranja računalniških iger in zasvojenostjo z njimi. Obstajajo tako laični kot tudi strokovni članki in raziskave, ki opisujejo zasvojenost z računalniškimi igricami. Tovrstna zasvojenost sodi v skupino nekemičnih odvisnosti in je primerljiva z zasvojenostjo z igrami na srečo.