Članek obravnava plačilo za delo z vidika delodajalca (kolikšen strošek mu plačilo predstavlja) kot z vidika delavca (kolikšen prejemek in kakšne ugodnosti zanj izhajajo iz plačila) ter kako se dogovoriti o plačilu.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delovno razmerje - razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

(4. čl. ZDR-1)

Plačilo za delo je sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Za čas odmora med dnevnim delom prejme delavec plačilo, kot če bi delal.

(126. čl. ZDR-1)

Iz delovnega razmerja izhaja tudi pravica delavca do povračila stroškov v zvezi z delom, do regresa za letni dopust in nadomestila plače za čas odsotnosti z dela. Ob prenehanju delovnega razmerja zaradi upokojitve in v nekaterih drugih primerih prenehanja delovnega razmerja ima delavec pravico do odpravnine.

V primeru, da ima delavec po pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno nastanitev kot obliko plačila, ima pravico do nastanitve ves čas trajanja delovnega razmerja, kot tudi v času, ko ne opravlja svojega dela in ima pravico do nadomestila plače.

(139. čl. ZDR-1)

V nadaljevanju bomo osvetlili “plačilo za opravljanje dela” tako z vidika delodajalca (kolikšen strošek mu plačilo predstavlja) kot z vidika delavca (kolikšen prejemek in kakšne ugodnosti zanj izhajajo iz plačila)

KAJ JE DOLŽAN IZPLAČATI DELODAJALEC

Delodajalec je dolžan izplačati plačilo za delo (to je plačo), nadomestila plače za odsotnost z dela, povračila stroškov v zvezi z delom in druge osebne prejemke.

Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost, plačila za poslovno uspešnost (če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi) in dodatkov.

Plača in nadomestila plače so vedno v bruto znesku (če bruto znesek, ki ga imenujemo tudi »prvi bruto«, zmanjšamo za davke in prispevke delavca, dobimo neto znesek), delodajalec je dolžan plačati še prispevke delodajalca (»prvi bruto«, povečan za prispevke delodajalca, je tako imenovani »drugi bruto«).

Povračila stroškov so do zneskov, določenih z vsakokratno veljavno uredbo, ki določa višino prejemkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost neobdavčena in se od njih ne plačujejo prispevki.

Drugi osebni prejemki (z izjemo regresa) so za primere in do zneskov, določenih z vsakokratno veljavno uredbo, ki določa višino prejemkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost neobdavčeni in se od njih ne plačujejo prispevki.

KAJ PREJME OZIROMA IZRABLJA DELAVEC

Delavec na svoj račun prejme neto znesek plače in nadomestila plače za odsotnost z dela, povračila stroškov v zvezi z delom in neto znesek drugih osebnih prejemkov.

Delavec (lahko) izrablja pravice iz naslova obveznih socialnih zavarovanj (zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za starševsko varstvo, zavarovanja za primer brezposelnosti, pokojninskega in invalidskega zavarovanja).

Delavec (lahko) uporablja storitve, ki se financirajo iz davkov.

KAKO SE DOGOVORITI O PLAČILU

Kadar se delodajalec s kandidatom za zaposlitev dogovarja o plačilu, ki ga nudi, naj bo precizen pri opredeljevanju pojmov.

Pravilno bi bilo ponuditi bruto osnovno plačo; to bo kandidat tudi pričakoval, če ne bo posebej opozorjen, da je mišljeno kaj drugega. Delodajalec se mora zavedati, da delavcu poleg osnovne bruto plače pripada vsaj še dodatek za delovno dobo, regres za letni dopust, povračilo stroškov prehrane in prevoza na delo in z dela.

Kadar delodajalec ponudi »bruto plačo« in pri tem misli, da je v znesku vključen že dodatek za delovno dobo (mogoče pa še kaj drugega) naj to jasno poudari. V tem primeru je potrebno pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi pravilno izračunati osnovno bruto plačo in jo vpisati v pogodbo o zaposlitvi.

Pogosto delodajalec ponudi »neto plačo«. (Pravzaprav se tudi kandidat tako najbolje seznani, kaj lahko pričakuje). V tem primeru velja vse, kar je bilo zapisano v prejšnjem odstavku, dodatno je še nujno potreben preračun iz neta v bruto in izračun osnovne bruto plače. Ta preračun naj se napravi samo pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, kasneje se mora plača obračunavati iz osnovne bruto plače, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi. Svetujemo, da se pri preračunu neto – bruto ne upoštevajo posebne davčne olajšave za vzdrževane družinske člane, saj je to popolnoma stvar posameznika!

Posebna pozornost naj velja tudi ponudbi (obljubi) stimulacije (bodisi za delovno bodisi za poslovno uspešnost). Kandidatu naj se vzbudijo samo realna pričakovanja.