Iz spletne strani Finančne uprave RS so povzeti odgovori na vprašanja iz področja Davki in druge dajatve - Trošarinski izdelki in zneski trošarin (marec 2015): 

1. Katere alkoholne pijače se v skladu s trošarinsko zakonodajo uvrščajo med druge fermentirane pijače in katere med piva? (1. 3. 2015)

2. Kateri dokumenti so potrebni in kakšen je ustrezen postopek pri vnosu trošarinskih izdelkov (alkoholnih izdelkov) iz druge države članice v Slovenijo? (1. 3. 2015)

3. Kolikšna je trošarina za vino? Ali mora slovenski kupec v primeru vnosa vina iz druge države članice pridobiti trošarinsko številko, in če jo mora, kateri organ jo dodeli? (1. 3. 2015)

4. Kdaj je treba obračunati razliko trošarine za cigarete? (1. 3. 2015)

5. Kako se izračuna trošarina za pivo? (1. 3. 2015)

6. Kakšen je ustrezen postopek pri nakupu tobačnih izdelkov preko interneta ali kataloga iz druge države članice Evropske unije? (1. 3. 2015)

7. Kolikšne količine tobaka in alkohola se lahko vnesejo v Slovenijo iz druge države članice za osebne potrebe, da zanje ne nastane obveznost za plačilo trošarine v Sloveniji? (1. 3. 2015)

8. Ali se označeno plinsko olje lahko uporablja za pogon vozil? (1. 3. 2015)

9. V rezervoar vozila se natoči kot gorivo izdelek, ki ni naveden kot energent v tretjem odstavku 53. člena Zakona o trošarinah (ZTro; Uradni list RS, št. 97/10 – uradno prečiščeno besedilo, 48/12, 109/12 in 32/14) niti zanj ni določena stopnja trošarine v Uredbi o določitvi zneska trošarine za energente (Uradni list RS, št. 140/06), s spremembami. Ali je za tak izdelek treba plačati trošarino kot za pogonsko gorivo? (1. 3. 2015)

10. Ali lahko fizična oseba naroči v drugi državi članici kurilno olje za potrebe ogrevanja lastne družinske hiše? Kakšne so obveznosti glede plačila trošarine? (1. 3. 2015)

11. Kaj se šteje za biogorivo? (1. 3. 2015)

12. Ali se rastlinsko olje šteje za biogorivo? (1. 3. 2015)

13. Ali se za sveže rastlinsko olje plača trošarina in v kakšni višini? (1. 3. 2015)

14. Ali se za odpadno jedilno rastlinsko olje plača trošarina in v kakšni višini? (1. 3. 2015)

15. Kdo je trošarinski zavezanec za električno energijo? (1. 3. 2015)

16. Kdaj nastane obveznost za obračun trošarine za električno energijo? (1. 3. 2015)

17. Kdo je trošarinski zavezanec za zemeljski plin iz omrežja? (1. 3. 2015)

18. Kdaj nastane obveznost za obračun trošarine za zemeljski plin iz omrežja? (1. 3. 2015)

19. Katera oseba si mora pridobiti trošarinsko dovoljenje za poseben trošarinski nadzor nad izdelki s tarifno oznako 2710 19 91 ali 2710 19 99? (1. 3. 2015)

20. Ali si mora oseba, ki v trgovini na drobno prodaja v manjši embalaži izdelke s tarifnima oznakama 2710 19 91 in 27 10 19 99, pridobiti dovoljenje za poseben trošarinski nadzor? (1. 3. 2015)

21. Ali se za kurilno olje pod tarifnimi oznakami 2710 19 61 do 2710 19 99 plača trošarina? (1. 3. 2015)

Vprašanje 1: Katere alkoholne pijače se v skladu s trošarinsko zakonodajo uvrščajo med druge fermentirane pijače in katere med piva? (1. 3. 2015)

Odgovor

Med druge fermentirane pijače se v skladu s 1. odstavkom 40. člena Zakona o trošarinah (v nadaljevanju ZTro; Uradni list RS, št. 97/2010 – uradno prečiščeno besedilo, 48/12, 109/12 in 32/14) uvrščajo vsi izdelki s tarifnima oznakama 2204 in 2205, ki se ne uvrščajo med mirna vina po 39. členu ZTro, izdelki s tarifno oznako 2206 00, ki se ne uvrščajo med piva iz 38. člena ZTro, in izdelki, ki se ne uvrščajo med druge peneče fermentirane pijače po 40. členu, in sicer:

1. z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol. %, ne presega pa 10 vol. %;

2. z vsebnostjo alkohola, ki presega 10 vol. %, ne presega pa 15 vol. %, pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo.

V skladu z 38. členom ZTro se za pivo šteje:

1. vsak izdelek s tarifno oznako 2203 00 z vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol. %;

2. vsak izdelek, ki je mešanica piva in brezalkoholnih pijač, ki se uvršča pod tarifno oznako 2206 00, z vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol. %.

Iz navedenega sledi, da se izdelek oziroma pijača v primeru, ko vsebuje pivo, ne glede na vsebnost piva uvršča po ZTro med piva in ne med druge fermentirane pijače iz prvega odstavka 40. člena. Hkrati morajo biti izpolnjeni ostali pogoji iz 38. člena ZTro.

Podrobneje

Pijači Veltins Cola in Veltins Lemon sta mešanici piva in brezalkoholne pijače, ki se uvrščata pod tarifno oznako 2206 00 39 in se zanju plačuje trošarina za piva. Prav tako se med piva uvršča pijača Radler. Smirnoff Mule je alkoholni napitek iz tarifne oznake 2208 90 69 in se po 42. členu ZTro uvršča med etilni alkohol. Hooch Lemon pa je mešanica alkoholno fermentirane sladkorne raztopine in pijače iz limoninega soka, uvršča se pod tarifno oznako 2206 00 59. Spada med druge fermentirane pijače iz 40. člena ZTro, za katere znaša trošarina 0 evrov. Med druge fermentirane pijače se uvrščajo še: jabolčnik, sake, slivovo vino, belo riževo vino, medica.

Vprašanje 2: Kateri dokumenti so potrebni in kakšen je ustrezen postopek pri vnosu trošarinskih izdelkov (alkoholnih izdelkov) iz druge države članice v Slovenijo? (1. 3. 2015)

Odgovor

Z vidika trošarinske zakonodaje je pravna oseba, ki vnaša alkohol in alkoholne pijače iz držav članic EU v Slovenijo, zavezana plačilu trošarine, saj 3. točka prvega odstavka 5. člena Zakona o trošarinah (v nadaljevanju ZTro; Uradni list RS, št. 97/2010 – uradno prečiščeno besedilo, 48/12, 109/12 in 32/14) določa, da nastane trošarinska obveznost tudi, ko so trošarinski izdelki vneseni z ozemlja drugih držav članic oziroma EU v Slovenijo.

Podrobneje

Gibanje trošarinskih izdelkov med drugimi državami članicami EU in Slovenijo lahko poteka na dva načina:

- v skladu s 7. členom ZTro v režimu odloga plačila trošarine ali

- na podlagi 10.č člena ZTro, če so bili izdelki v drugi državi članici že sproščeni v porabo.

Režim odloga plačila trošarine je glede na 4. člen ZTro ureditev, ki se nanaša na proizvodnjo, skladiščenje in prejemanje ali odpremljanje trošarinskih izdelkov in je obveznost za plačilo trošarine na tej podlagi odložena.  

Če torej želi pravna oseba prejemati, skladiščiti, proizvajati in odpremljati trošarinske izdelke pod tem režimom, mora v skladu z 20. členom ZTro pri pristojnem finančnem uradu s pisno vlogo zaprositi za trošarinsko dovoljenje. Ta urad preveri, ali vložnik izpolnjuje vse pogoje za izdajo trošarinskega dovoljenja v skladu z ZTro. Če se vlogi ugodi, lahko zavezanec v trošarinskem skladišču prejema trošarinske izdelke iz drugih držav članic, skladišči in odpremlja trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine, trošarina pa se plača šele ob njihovi sprostitvi v porabo.

Prav tako lahko v režimu odloga plačila trošarine na podlagi prvega odstavka 29.a člena ZTro pravna oseba s sedežem oziroma stalno poslovno enoto v Sloveniji prejema trošarinske izdelke v okviru svoje dejavnosti iz druge države članice, če pridobi dovoljenje za pooblaščenega prejemnika. Pooblaščeni prejemnik torej lahko trošarinske izdelke le prejema pod režimom odloga plačila trošarine, ne pa tudi skladišči in odpremlja.

Imetnik dovoljenja za trošarinsko skladišče in pooblaščeni prejemnik morata v skladu s 34. členom ZTro izkazati obračunano trošarino v mesečnem obračunu trošarine, ki ga morata predložiti finančnemu uradu do 25. dne naslednjega meseca po poteku koledarskega meseca, v katerem so bili izdelki sproščeni v porabo (oziroma prejeti), plačana pa mora biti po 30 dneh. Pod režimom odloga plačila trošarine pa lahko pravna oseba prejema izdelke iz druge države članice tudi kot začasno pooblaščeni prejemnik, vendar mora izpolnjevati zahteve iz 29.b člena ZTro, kot sta naslednji:

- za vsako posamezno pošiljko, preden mu je odpremljena iz druge države članice, pri pristojnemu finančnemu uradu vložiti vlogo na predpisanem obrazcu;

- predložiti finančnemu uradu ustrezen instrument za zavarovanje plačila trošarine.

V teh primerih gre za posamezne pošiljke. Trošarina, ki jo je dolžan plačati začasno pooblaščeni prejemnik, glede na prvi odstavek 35.a člena ZTro zapade v plačilo na dan, ko je prejel trošarinske izdelke, plačana pa mora biti najpozneje v 30 dneh po zapadlosti.

Pri gibanju trošarinskih izdelkov v odlogu plačila trošarine med državami članicami EU mora pošiljko spremlja elektronski trošarinski dokument. V skladu s trošarinsko zakonodajo se je 1. 1. 2011 v državah Evropske unije začel uporabljati sistem EMCS – računalniški sistem nadzora nad gibanjem trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine. Vse informacije v zvezi z uporabo elektronskega trošarinskega dokumenta so na spletni strani FURS.

Gibanje trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo:

pravna oseba v Sloveniji lahko tudi na podlagi drugega odstavka 10.č člena ZTro prejema trošarinske izdelke, ki so že bili sproščeni v porabo v drugi državi članici. Tudi v tem primeru v skladu z ZTro nastane obveznost za obračun trošarine v Sloveniji. Pošiljko mora spremljati poenostavljen trošarinski dokument, ki ga pošiljatelj izda glede na veljavno zakonodajo države članice, iz katere so trošarinski izdelki dobavljeni, in Uredbo Komisije (EGS) št. 3649/92, z dne 17. decembra 1992, o poenostavljenem spremnem dokumentu za gibanje trošarinskih izdelkov v Skupnosti, ki so bili sproščeni za porabo v državi članici odpreme.

V Sloveniji je treba:

- oddati prijavo pošiljke;

- predložiti instrument za zavarovanje plačila trošarine;

- plačati trošarino;

- omogočiti pristojnemu organu, da se prepriča o dejanski dobavi trošarinskih izdelkov prejemniku in o plačani trošarini.

Nosilec navedenih obveznosti je prejemnik trošarinskih izdelkov, lahko pa jih izpolni tudi pošiljatelj iz druge države članice.

Za dobavljene trošarinske izdelke nastane obveznost za plačilo trošarine na dan, ko je prejemnik prejel trošarinske izdelke v Sloveniji, plačana pa mora biti v 30 dneh po dnevu prejema. Trošarina se izkaže na obračunu trošarine, ki ga je treba predložiti nemudoma po prejemu (isti delovni dan, če to ni mogoče, pa naslednji delovni dan po prejemu) in plačati obračunano trošarino v 30 dneh po prejemu.

Vprašanje 3: Kolikšna je trošarina za vino? Ali mora slovenski kupec v primeru vnosa vina iz druge države članice pridobiti trošarinsko številko, in če jo mora, kateri organ jo dodeli? (1. 3. 2015)

Odgovor

V skladu z drugim odstavkom 43. člena Zakona o trošarinah (v nadaljevanju ZTro; Uradni list RS, št. 97/2010 – uradno prečiščeno besedilo, 48/12, 109/12 in 32/14) znaša trošarina 0 evrov za hektoliter mirnega vina in prav tako 0 evrov za hektoliter penečega vina.

Za pridobitev vina iz nekaterih držav članic EU je potrebna trošarinska številka oziroma dovoljenje za trošarinsko skladišče ali za pooblaščenega prejemnika trošarinskih izdelkov samo, kadar želi oseba s sedežem v Sloveniji pridobiti vino v režimu odloga plačila trošarine. To pomeni, da dobavitelj vina ne obračuna trošarine v državi pošiljateljici. Kadar prejemnik v Sloveniji nima trošarinske številke, mu bo dobavitelj iz države članice obračunal trošarino. Pri tovrstnih dobavah s plačano trošarino lahko ob izpolnjevanju določenih pogojev pošiljatelj uveljavlja vračilo trošarine, obračunane in plačane v državi odpošiljanja.

Podrobneje

Trošarinska številka se dodeli osebi s sedežem v Sloveniji, če pridobi trošarinsko dovoljenje za imetnika trošarinskega skladišča ali pooblaščenega prejemnika. Dovoljenji omogočata prejemanje trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine.

Dovoljenje za trošarinsko skladišče se pridobi v skladu z 20. členom ZTro pri pristojnem finančnem uradu na podlagi pisne vloge. Če vložnik izpolnjuje vse pogoje za izdajo trošarinskega dovoljenja v skladu z ZTro, mu pristojni finančni urad to tudi izda. Imetnik tega dovoljenja prejema v trošarinskem skladišču trošarinske izdelke iz drugih držav članic, lahko pa jih tudi skladišči in odpremlja.

Pooblaščeni prejemnik lahko prejme trošarinsko dovoljenje tudi na podlagi pisne vloge v skladu z 29.a členom ZTro. Za razliko od imetnika trošarinskega skladišča lahko pooblaščeni prejemnik le prejema trošarinske izdelke.

Izdano trošarinsko dovoljenje vsebuje tudi trošarinsko številko.

Veljavnost trošarinske številke je mogoče preveriti preko spletnega dostopa do SEED (System for Exchange of Excise Data) na portalu Europa. Poleg podatka o veljavnosti trošarinske številke se izpiše kategorija izdelkov, ki jih posamezen gospodarski subjekt lahko prejema/pošilja v režimu odloga plačila trošarine.

V režimu odloga plačila trošarine lahko prejema trošarinske izdelke tudi začasno pooblaščeni prejemnik, vendar mora izpolnjevati zahteve iz 29.b člena ZTro, kot sta naslednji:

- za vsako posamezno pošiljko, preden mu je odpremljena iz druge države članice, pri pristojnemu finančnemu uradu vložiti vlogo na predpisanem obrazcu;

- predložiti finančnemu uradu ustrezen instrument za zavarovanje plačila trošarine.

V tem primeru začasno pooblaščeni prejemnik ne prejme trošarinske številke, temveč posebno evidenčno številko, ki mu jo dodeli krajevno pristojni finančni urad. Za vsako dobavo se dodeli nova evidenčna številka.

Vino se lahko iz držav članic dobavlja v Slovenijo tudi v skladu s pogoji iz 10.č člena ZTro. Gre za ureditev gibanja trošarinskih izdelkov, ki so bili v državi članici že sproščeni v porabo. Prejemnik trošarinskih izdelkov v tem primeru nima nobenega prej omenjenih statusov. Zahteve iz 10.č člena ZTro mora izpolniti druga oseba, ki je plačnik trošarine v namembni državi članici.

Proizvodi vinskega sektorja se glede na kmetijsko zakonodajo lahko prevažajo le s spremnim dokumentom. Ker je vino trošarinski izdelek in ga morajo pri gibanju spremljati tudi dokumenti, predpisani s trošarinsko zakonodajo, se v skladu z uredbo Komisije št. 436/2009 v večini primerov priznajo za spremni dokument kar dokumenti, ki se uporabljajo za prevoz trošarinskega blaga v skladu s trošarinskimi predpisi. Podrobnosti so na spletni strani z naslovom Dokumenti, ki spremljajo vino.

Vprašanje 4: Kdaj je treba obračunati razliko trošarine za cigarete? (1. 3. 2015)

Višina trošarine za cigarete se spremeni na podlagi uredbe vlade (uredba o določitvi zneska specifične in stopnje proporcionalne trošarine za cigarete), ki poleg višine trošarine opredeljuje obveznost vložitve obračuna in plačila razlike trošarine v takšnih primerih.

Obveznost za plačilo trošarine v skladu s 6. točko 15. člena Zakona o trošarinah (v nadaljevanju ZTro; Uradni list RS, št. 97/2010 – uradno prečiščeno besedilo, 48/12, 109/12 in 32/14) nastane, ko se poveča višina trošarine za cigarete, ki so na zalogi zunaj trošarinskih skladišč, ali ko se v skladu z devetim odstavkom 51. člena ZTro zviša njihova drobnoprodajna cena.

Osebe, ki imajo na zalogi cigarete zunaj trošarinskih skladišč, so dolžne v primeru spremembe višine trošarine za cigarete ali ob zvišanju njihove drobnoprodajne cene:

- opraviti popis zalog cigaret in obračunati razliko med zneskom že plačane trošarine in trošarine, določene s to uredbo, in sicer ločeno po vrstah cigaret (obračun se sestavi v skladu z obrazcem, ki je priloga k uredbi, izpolnjen obrazec pa se predloži krajevno pristojnemu finančnemu uradu);

- plačati razliko trošarine po predloženem obračunu.

Osebe, ki morajo opraviti popis zalog cigaret in plačati razliko trošarine, so:

- proizvajalci in uvozniki, ki imajo cigarete na zalogi zunaj trošarinskega skladišča;

- trgovci in gostinci, ki imajo na zalogi cigarete.

Vendar: nobeno navedeno opravilo ni potrebno v primeru povišanja drobnoprodajne cene nizkocenovnih cigaret ali ob znižanju drobnoprodajne cene cigaret.

Ob povišanju trošarine oziroma drobnoprodajne cene cigaret je na spletnih straneh Finančne uprave RS na voljo pripomoček za izračun razlike trošarine.

Vprašanje 5: Kako se izračuna trošarina za pivo? (1. 3. 2015)

Trošarinska zakonodaja določa, da so piva vsak izdelek pod tarifno oznako 2203 00, z vsebnostjo alkohola nad 0,5 vol. %, in vsak izdelek, ki je mešanica piva in brezalkoholnih pijač in se uvršča pod tarifno oznako 2206 00, z vsebnostjo alkohola nad 0,5 vol. %. Znesek trošarine za pivo je določen v 1. členu Uredbe o določitvi zneska trošarine za alkohol in alkoholne pijače (Uradni list RS, št. 24/12 in 25/14), in sicer znaša 12,10 evra za 1 % prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter piva.

Vprašanje 6: Kakšen je ustrezen postopek pri nakupu tobačnih izdelkov preko interneta ali kataloga iz druge države članice Evropske unije? (1. 3. 2015)

Trošarinske izdelke, med katere sodijo tudi tobačni izdelki, odpošlje iz druge države članice kupcu v Slovenijo prodajalec sam ali jih za njegov račun neposredno ali posredno odpošlje druga oseba. V Sloveniji je treba:

- oddati prijavo pošiljke pri krajevno pristojnem organu najmanj 3 delovne dni pred predvideno odpremo,

- ob najavi predložiti instrument za zavarovanje plačila trošarine,

- plačati trošarino,

- omogočiti pristojnemu organu, da se prepriča o dejanski dobavi trošarinskih izdelkov prejemniku in o plačani trošarini.

Navedene obveznosti izpolni prejemnik trošarinskih izdelkov v Sloveniji ali prodajalec iz druge države članice oziroma njegov davčni zastopnik.

Poleg prodaje preko interneta ali kataloga je postopek enak v primeru organizirane dobave, ko prodajalec s svojim (oziroma najetim) prevoznim sredstvom dostavi trošarinske izdelke posameznim kupcem, oziroma prodaje na način, da kupec na podlagi prodajalčeve ponudbe naroči trošarinske izdelke, ki mu jih prodajalec nato dostavi oziroma organizira dostavo.

Vprašanje 7: Kolikšne količine tobaka in alkohola se lahko vnesejo v Slovenijo iz druge države članice za osebne potrebe, da zanje ne nastane obveznost za plačilo trošarine v Sloveniji? (1. 3. 2015)

Za trošarinske izdelke, ki jih fizične osebe nabavijo v drugi državi članici za lastno uporabo in jih same pripeljejo v Slovenijo, obveznost za plačilo trošarine v Sloveniji ne nastane, če niso presežene naslednje količine:

-  800 kosov cigaret,

-  400 kosov cigarilosov,

- 200 kosov cigar,

- 1 kg drobno rezanega tobaka oziroma drugega tobaka za kajenje,

- 10 litrov žganja,

- 20 litrov vmesnih pijač,

- 90 litrov vina, vključno z največ 60 litri penečega vina.

Kadar so količine trošarinskih izdelkov, za katere velja oprostitev, presežene, nastane za fizično osebo obveznost obračuna in plačila trošarine za celotno količino izdelkov, saj se šteje, da so izdelki namenjeni opravljanju dejavnosti. Obračun trošarine je treba predložiti nemudoma po vnosu (isti delovni dan, če to ni mogoče, pa naslednji delovni dan po vnosu) pri krajevno pristojnem finančnem uradu glede na stalno prebivališče in plačati obračunano trošarino v 30 dneh po prejemu.

Vprašanje 8: Ali se označeno plinsko olje lahko uporablja za pogon vozil? (1. 3. 2015)

Ne, označeno plinsko olje se ne sme uporabljati za pogon vozil. Plinsko olje, označeno s predpisanim sredstvom za označevanje, se lahko uporablja le za ogrevanje.

Vprašanje 9: V rezervoar vozila se natoči kot gorivo izdelek, ki ni naveden kot energent v tretjem odstavku 53. člena Zakona o trošarinah (ZTro; Uradni list RS, št. 97/10 – uradno prečiščeno besedilo, 48/12, 109/12 in 32/14) niti zanj ni določena stopnja trošarine v Uredbi o določitvi zneska trošarine za energente (Uradni list RS, št. 140/06), s spremembami. Ali je za tak izdelek treba plačati trošarino kot za pogonsko gorivo? (1. 3. 2015)

Da. Vsak izdelek, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, se šteje za energent (1. točka četrtega odstavka 53. člena ZTro). Od energentov, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje, se plača trošarina. Trošarina se plača glede na namen porabe po stopnji, ki je predpisana za enakovredno pogonsko gorivo.

Vprašanje 10: Ali lahko fizična oseba naroči v drugi državi članici kurilno olje za potrebe ogrevanja lastne družinske hiše? Kakšne so obveznosti glede plačila trošarine? (1. 3. 2015)

Pojem »kurilno olje« se v pogovornem jeziku uporablja za plinsko olje za ogrevanje. Fizična oseba lahko naroči v drugi državi članici plinsko olje, vendar se mora pošiljka gibati iz druge države članice v Slovenijo pod pogoji, ki jih določa trošarinska zakonodaja.

Šesti odstavek 10.č člena Zakona o trošarinah (ZTro; Uradni list RS, št. 97/10 – uradno prečiščeno besedilo, 48/12, 109/12 in 32/14) ureja primere, ko kupec iz Slovenije, ki ni imetnik trošarinskega dovoljenja ali pooblaščeni prejemnik in ne opravlja gospodarske dejavnosti, nabavi od prodajalca iz druge države članice trošarinske izdelke, ki so že bili sproščeni v porabo (v državi članici je bila zanje trošarina že plačana). Izdelke odpošlje iz druge države članice kupcu v Slovenijo prodajalec sam ali jih za njegov račun, neposredno ali posredno, odpošlje druga oseba. Gre za situacije t. i. »prodaje na daljavo«, kamor sodijo tudi dobave, organizirane tako, da prodajalec s svojim ali najetim prevoznim sredstvom dostavi trošarinske izdelke posameznim kupcem, oziroma prodaja na način, da kupec na podlagi prodajalčeve ponudbe naroči trošarinske izdelke, ki mu jih prodajalec dostavi oziroma organizira dostavo.

Obveznosti glede gibanja in plačila trošarine v Sloveniji mora izpolniti prodajalec, in sicer mora najmanj tri dni pred predvideno odpremo oddati prijavo pošiljke krajevno pristojnemu finančnemu organu v Sloveniji, ob najavi predložiti instrument za zavarovanje plačila trošarine, plačati trošarino in voditi evidenco dobav. Obveznosti lahko v njegovem imenu in za njegov račun namesto prodajalca izpolni njegov davčni zastopnik ali prejemnik trošarinskih izdelkov, če prodajalec ne ravna v skladu z navedenim.

Fizična oseba, ki naroči kurilno olje v drugi državi članici, mora kot prejemnik v primeru, da prodajalec oziroma njegov davčni zastopnik ne bi ravnala v skladu z 10.č členom ZTro, najmanj tri dni pred predvideno odpremo prijaviti prejem pošiljke krajevno pristojnemu finančnemu uradu, ob najavi predložiti instrument za zavarovanje plačila trošarine in plačati trošarino. 9

Vprašanje 11: Kaj se šteje za biogorivo? (1. 3. 2015)

Za biogorivo se štejejo:

- bioetanol (etilni alkohol – C2H5OH) s tarifno oznako 2207 10 00 – nedenaturiran, koncentracije 80 vol. % ali več, in s tarifno oznako 2207 20 00 – denaturiran, kakršnekoli koncentracije;

- biodizel (mono alkil /običajno metil/ ester maščobnih kislin) s tarifno oznako 3824 90 91 (oziroma 3826 00 10);

- etil tertio butileter (imenovan tudi ETBE) s tarifno oznako 2909 19 10;

- bioplin (mešanica plinov: metana – CH4 /nad 45 vol. %/, ogljikovega dioksida – CO2 in v sledovih dušika – N2, vodika – H2 in vodikovega sulfida – H2S) s tarifno oznako 2705 00 00;

- biodimetileter (CH3-O-CH3) s tarifno oznako 2909 19 90;

- biometanol s tarifno oznako 2905 11 00.

Vprašanje 12: Ali se rastlinsko olje šteje za biogorivo? (1. 3. 2015)

Ne.

Vprašanje 13: Ali se za sveže rastlinsko olje plača trošarina in v kakšni višini? (1. 3. 2015)

Za sveže rastlinsko olje se plača trošarina le, kadar je namen njegove uporabe pogon ali ogrevanje. Trošarina se plača po stopnji, ki je predpisana za enakovredno pogonsko gorivo oziroma gorivo za ogrevanje (npr. za sveže rastlinsko olje, namenjeno pogonu vozila z dizelskim motorjem, se plača trošarina po stopnji za plinsko olje).

Vprašanje 14: Ali se za odpadno jedilno rastlinsko olje plača trošarina in v kakšni višini? (1. 3. 2015)

Za odpadno jedilno rastlinsko olje se plača trošarina le v primeru njegove uporabe za pogon, in sicer po stopnji, ki je predpisana za enakovredno pogonsko gorivo. V primeru uporabe odpadnega jedilnega olja za pogon vozil z dizelskim motorjem, se plača trošarina po stopnji za plinsko olje.

Vprašanje 15: Kdo je trošarinski zavezanec za električno energijo? (1. 3. 2015)

Trošarinski zavezanec za električno energijo je:

- dobavitelj električne energije končnim odjemalcem v Sloveniji, ali

- končni odjemalec, ki električno energijo za svojo končno porabo pridobi v državi članici EU ali jo uvozi iz tretje države, ali

- proizvajalec, ki električno energijo proizvede za pokrivanje lastnih potreb.

Končni odjemalec je končni porabnik električne energije, ki ima na priključnem mestu nameščene merilne naprave za ugotavljanje porabe električne energije skladno z zakonom, ki ureja energetiko.

Vprašanje 16: Kdaj nastane obveznost za obračun trošarine za električno energijo? (1. 3. 2015)

Obveznost za obračun trošarine za električno energijo nastane:

- ko je električna energija odvzeta iz električnega prenosnega oziroma distribucijskega omrežja in jo dobavitelj dobavi končnemu odjemalcu na priključno mesto, ali

- ko končni odjemalec iz prvega odstavka 53. a člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 97/2010 – uradno prečiščeno besedilo, 48/12, 109/12 in 32/14) vnese oziroma uvozi električno energijo v Slovenijo, ali

- ko proizvajalec porabi proizvedeno električno energijo za pokrivanje lastnih potreb.

Električna energija, proizvedena v obratu za proizvodnjo električne energije in porabljena za proizvodnjo električne energije, se ne šteje za pokrivanje lastnih potreb in zanjo ne nastane obveznost za plačilo trošarine.

Šteje se, da je končni odjemalec vnesel oziroma uvozil električno energijo v Slovenijo takrat, ko jo je prevzel iz električnega omrežja.

Vprašanje 17: Kdo je trošarinski zavezanec za zemeljski plin iz omrežja? (1. 3. 2015)

Trošarinski zavezanec za zemeljski plin iz omrežja je:

- dobavitelj zemeljskega plina končnim odjemalcem v Sloveniji, ali

- končni odjemalec, ki zemeljski plin za svojo končno porabo pridobi v državi članici EU oziroma ga uvozi iz tretje države, ali

- sistemski operater prenosnega ali distribucijskega omrežja, ki odvzame zemeljski plin iz omrežja za lastno rabo.

Končni odjemalec je končni porabnik zemeljskega plina, ki ima na odjemnem mestu nameščene merilne naprave za ugotavljanje porabe zemeljskega plina skladno z zakonom, ki ureja energetiko.

Vprašanje 18: Kdaj nastane obveznost za obračun trošarine za zemeljski plin iz omrežja? (1. 3. 2015)

Obveznost za obračun trošarine za zemeljski plin iz omrežja nastane:

- ko je zemeljski plin odvzet iz prenosnega oziroma distribucijskega omrežja zemeljskega plina in dobavljen končnemu odjemalcu na odjemno mesto;

- ko končni odjemalec vnese oziroma uvozi zemeljski plin v Slovenijo;

- ko sistemski operater prenosnega ali distribucijskega omrežja odvzame zemeljski plin iz omrežja za lastno rabo.

Šteje se, da je končni odjemalec vnesel oziroma uvozil zemeljski plin v Slovenijo takrat, ko ga je na odjemnem mestu prevzel iz omrežja zemeljskega plina.

Vprašanje 19: Katera oseba si mora pridobiti trošarinsko dovoljenje za poseben trošarinski nadzor nad izdelki s tarifno oznako 2710 19 91 ali 2710 19 99? (1. 3. 2015)

Tako dovoljenje mora pridobiti oseba, ki ima sedež v Sloveniji in:

- opravlja dejavnost trgovine na debelo z izdelki s tarifno oznako 2710 19 91 in 2710 19 99 (npr. mazalnimi, baznimi, antikorozivnimi in drugimi olji ter mastmi), v količini nad 210 litrov v eni enoti, ali

- pri tej dejavnosti nastopa kot posrednik, ali

- je upravljavec lokacije, prevoznik, zastopnik ali druga oseba, udeležena v dejavnosti trgovine na debelo s temi izdelki, ki se prodajajo trgovcem in drugim osebam v Sloveniji, ki te izdelke kupujejo za opravljanje svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti, se izvažajo v tretje države ali odpremljajo v druge države članice, se prevažajo čez ozemlje Slovenije ali se jim z namenom nadaljnje prodaje spreminja stanje.

Vprašanje 20: Ali si mora oseba, ki v trgovini na drobno prodaja v manjši embalaži izdelke s tarifnima oznakama 2710 19 91 in 27 10 19 99, pridobiti dovoljenje za poseben trošarinski nadzor? (1. 3. 2015)

Ne, če se izdelki prodajajo v embalaži z vsebnostjo pod 210 l, sicer da. Trošarinsko dovoljenje za poseben trošarinski nadzor morajo pridobiti osebe, ki trgujejo z izdelki s tarifnima oznakama 2710 19 91 in 27 10 19 99 v količini nad 210 litrov v eni enoti.

Vprašanje 21: Ali se za kurilno olje pod tarifnimi oznakami 2710 19 61 do 2710 19 99 plača trošarina? (1. 3. 2015)

Za kurilno olje pod tarifnimi oznakami 2710 19 61 do 2710 19 99 se plača trošarina le v primeru, da bo uporabljeno za pogon ali ogrevanje.