Odgovor na vprašanje je povzet iz spletne strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, področje Delovna razmerja – Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja - Delovno razmerje, druge oblike dela, prepoved diskriminacije in druge splošne določbe:

Kako lahko delavec ali kandidat za zaposlitev uveljavlja svoje pravice, če ga delodajalec neenako obravnava zaradi kakšne njegove osebne okoliščine oziroma če oseba meni, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prepovedjo diskriminacije, vključno s prepovedjo spolnega ali drugega nadlegovanja? Kaj pa v primeru kršitve prepovedi trpinčenja na delovnem mestu?

Kandidat pri zaposlovanju oziroma delavec v času trajanja delovnega razmerja ali v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, ki meni, da je bil diskriminiran, ima pravico do sodnega varstva, ki jo uveljavlja s tožbo pred pristojnim delovnim sodiščem. Enako velja tudi v primeru kršitve prepovedi trpinčenja na delovnem mestu. Zakon o delovnih razmerjih določa, da lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, pa ima v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni; če delodajalec v nadaljnjem roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, pa lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Ne glede na ta rok lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. Delovno sodstvo ureja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Oseba, ki meni, da glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, pa pod predpisanimi pogoji lahko uveljavlja tudi pravico do brezplačne pravne pomoči v skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči.

Delavec ima v primeru, če mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s prepovedjo diskriminacije ali če mu delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu, tudi možnost, da izredno odpove pogodbo o zaposlitvi in tako izstopi iz nevzdržnega delovnega razmerja, pri čemer so njegove pravice primerljive, kot če bi ga delodajalec odpustil iz poslovnega razloga: delavec ima pravico do odpravnine, upravičen je do odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, prav tako pa lahko pod predpisanimi pogoji pridobi pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost.

V primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu lahko delavec oziroma kandidat za zaposlitev, ki je bil žrtev diskriminacije ali trpinčenja, zahteva odškodnino.