Odgovor na vprašanje je povzet iz spletne strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, področje Delovna razmerja – Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja - Delovno razmerje, druge oblike dela, prepoved diskriminacije in druge splošne določbe:

Ali se lahko delavec oziroma kandidat, ki meni, da je bil diskriminiran, obrne še na kak drug organ poleg delovnega sodišča?

V primeru diskriminacije se oseba lahko obrne tudi na Inšpektorat RS za delo, ki med drugim opravlja nadzor nad izvrševanjem predpisov s področja delovnih razmerjih. Če inšpektor za delo na podlagi prijave oziroma inšpekcijskega pregleda ugotovi kršitev prepovedi diskriminacije, lahko delodajalcu izreče ustrezen ukrep oziroma sankcijo za prekršek.

Če delodajalec iskalca zaposlitve ali delavca postavlja v neenakopraven položaj, če krši prepoved spolnega ali drugega nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu, se kaznuje z globo od 3.000 do 20.000 EUR (pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost); če gre za manjšega delodajalca (ki zaposluje deset delavcev ali manj), globa znaša od 1.500 do 8.000 EUR, za delodajalca posameznika pa od 450 do 1.200 EUR; odgovorna oseba se kaznuje z globo od 450 do 2.000 EUR.

V okviru Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti deluje Služba za enake možnosti in evropsko koordinacijo, poleg tega pa na tem področju deluje tudi Zagovornik načela enakosti, ki obravnava pobude oziroma pritožbe s primeri domnevnih kršitev prepovedi diskriminacije, poleg tega pa nudi nasvete, podporo, pomoč in informacije, in na katerega se lahko obrnejo osebe, ki menijo, da so bile žrtve diskriminacije. Pobudo se lahko poda tudi Varuhu oziroma Varuhinji človekovih pravic v okviru njenih pristojnosti. Pravno pomoč in podporo nudijo tudi sindikati za svoje člane in različne nevladne organizacije.