Odgovor na vprašanje je povzet iz spletne strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, področje Delovna razmerja – Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja – Vsebina in obveznosti pogodbenih strank:

Kaj obsegata obveznost zagotavljanja dela in obveznost plačila?

Temeljni obveznosti delodajalca v delovnem razmerju sta obveznost zagotavljati delo in plačilo za delo, kot je dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec mora delavcu zagotavljati delo, za katero sta se stranki s pogodbo o zaposlitvi dogovorili in ne katerokoli drugo delo, razen v izjemnih primerih (glej odgovore zgoraj o opravljanju drugega dela). Delodajalec mora delavcu zagotoviti tudi vsa potrebna sredstva in delovni material, ter prost dostop do poslovnih prostorov, da lahko delavec nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti. V primeru, da se delavec in delodajalec dogovorita s pogodbo o zaposlitvi, da mora delovna sredstva in delovni material zagotoviti delavec, mu mora delodajalec povrniti stroške iz tega naslova (na primer pri delu na domu), če pa takega posebnega dogovora ni, velja, da mora sredstva in delovni material na svoje stroške zagotovi delodajalec.

Če delodajalec delavcu ne more več zagotavljati dela, za katerega se je zavezal s pogodbo o zaposlitvi, ker je delavčevo delo postalo trajno nepotrebno iz razlogov na strani delodajalca (poslovni razlogi kot so npr. zmanjšanje naročil, spremenjeno poslovanje ali organizacija dela, idr.), mu delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga kot to ureja zakon v poglavju o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca (glej odgovore v poglavju odpoved). Ena od zakonskih novosti iz leta 2013 je tudi ponovna uvedba t.i. začasno presežnih delavcev. Če delodajalec začasno, vendar najdalj šest mesecev v koledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcem (kar je sicer njegova obveznost) lahko namesto odpovedi, delavcem pisno odredi napotitev na čakanje na delo doma. V tem času mora delavcem izplačevati nadomestilo plače v višini 80 odstotkov plače, delavci pa se morajo odzvati na poziv delodajalca in se po potrebi izobraževati (podrobneje glej odgovore v zvezi z nadomestilom plače zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela).

Za opravljeno delo mora delodajalec delavcu zagotoviti ustrezno plačilo, kot sta se dogovorila s pogodbo o zaposlitvi ter nadomestilo plače v primerih opravičene odsotnosti z dela ter v primerih odsotnosti z dela, ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca (na primer, ko delodajalec začasno ne more zagotavljati dela). Plača predstavlja terjatev delavca do delodajalca, ki jo mora ta izpolniti v dogovorjeni višini in na dogovorjen plačilni dan (več o tem glej v odgovorih glede plače).

Če delodajalec krši temeljni obveznosti zagotavljanja dela in plače, lahko delavec tudi izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, v tem primeru pa tudi obdrži pravico do odpravnine, odškodnine in ima vse pravice kot brezposelna oseba na zavodu za zaposlovanje. V primeru kršitev se lahko obrne tudi na inšpektorja za delo, prav tako pa so za te kršitve predvidene globe za delodajalca.