V katerih primerih se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas in kaj se zgodi, če je pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom?
Objavljeno v: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS
Avtor: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS
Odgovor na vprašanje je povzet iz spletne strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, področje Delovna razmerja – Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja – Vrste pogodb o zaposlitvi - Pogodba o zaposlitvi za določen čas:
V katerih primerih se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas in kaj se zgodi, če je pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom?
Pogodba o zaposlitvi za določen čas je izjema od splošnega pravila sklepanja pogodb za nedoločen čas, zato jo je dopustno skleniti le izjemoma v primerih in pod pogoji, določenimi z zakonom. Zakonski pogoji se nanašajo na: obvezno pisno obliko, zakonite dopustne razloge in maksimalno časovno trajanje. Če je pogodba sklenjena v nasprotju z zakonskimi zahtevami, se že po zakonu samem šteje, da je bila taka pogodba sklenjena za nedoločen čas.
Pogodba za določen čas se lahko sklene samo v zakonsko določenih primerih, če dejansko obstaja kateri od naslednjih razlogov: če gre za delo, ki je po svoji naravi začasno, nadomeščanje začasno odsotnega delavca, začasno povečan obseg dela, če gre za tujca z delovnim dovoljenjem za določen čas, poslovodne osebe in prokuriste, vodilne delavce, sezonsko delo, pripravo na delo, usposabljanje in izobraževanje za delo, delo v prilagoditvenem obdobju po odločbi organa, javna dela in ukrepe aktivne politike zaposlovanja, projektno delo, delo zaradi uvajanja novih tehnologij in tehničnih izboljšav, predajo dela, voljene in imenovane funkcionarje z mandatom. Glede na prejšnjo ureditev sta določena dva dodatna primera in sicer če gre za prokuriste ali za predajo dela, bolj natančno pa je uredil tudi možnost sklepanja pogodbe za določen čas za vodilne delavce (glej odgovore v poglavju o poslovodnih osebah, prokuristih in vodilnih delavcih). Poleg navedenih primerov, lahko tudi kolektivne pogodbe dejavnosti določijo druge primere, v katerih se sme skleniti pogodbo za določen čas, lahko pa tudi določijo, da manjši delodajalci lahko sklepajo pogodbe za določen čas ne glede na naštete zakonske omejitve.
Če delodajalec sklene pogodbo za določen čas v primerih, ko po zakonu to ni dopustno, ali če ti razlogi v konkretnem primeru niso tudi dejansko obstajali, se šteje, da je takšna pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom in se že po zakonu šteje, da je sklenjena za nedoločen čas. Delavec lahko ves čas trajanja delovnega razmerja zahteva ugotovitev takšne transformacije nezakonito sklenjene pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas, ob prenehanju nezakonito sklenjene pogodbe za določen čas (ob njenem izteku ali v primeru predčasne odpovedi s strani delodajalca), pa lahko delavec zahteva tudi varstvo pred nezakonito odpovedjo v nadaljnjih 30 dneh pred pristojnim delovnim sodiščem.