Kakšna odpravnina mi pripada ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če sem zaposlen za določen čas?
Objavljeno v: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS
Avtor: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS
Odgovor na vprašanje je povzet iz spletne strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, področje Delovna razmerja – Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja – Prenehanje pogodbe o zaposlitvi – Načini prenehanja:
Kakšna odpravnina mi pripada ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če sem zaposlen za določen čas?
Ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas so delavci upravičeni do odpravnine (to velja za pogodbe, ki so sklenjene za določen čas po uveljavitvi novega Zakona o delovnih razmerjih, to je od 12. 4. 2013 dalje), vendar ne v vseh primerih, saj zakon določa pogoje in izjeme.
Odpravnina ne pripada, če je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas iz naslednjih razlogov:
- nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
- opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
- opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja.
Če delavec sklene več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu brez vsakršne prekinitve med njimi, se odpravnina ne izplača ob izteku vsake posamezne pogodbe, temveč se odpravnina izplača ob izteku zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, upoštevajoč čas trajanja vseh neprekinjenih zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu.
Delavec, zaposlen za določen čas, pa nima pravice do odpravnine:
- če delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali
- če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo (enaka vrsta in raven izobrazbe, enak delovni čas, kraj opravljanja dela pa ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevozom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca), ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
S tem je zakonodajalec želel spodbuditi delodajalce, da zaposlenim za določen čas omogočijo prehod v zaposlitev za nedoločen čas, če takšna potreba pri delodajalcu obstaja. Bistveno je, da gre za kontinuirano, nadaljnjo zaposlitev brez prekinitve na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma za ponudbo takšne zaposlitve, ob izpolnjevanju drugih predpisanih pogojev.
Če delavcu ob upoštevanju zgoraj opisanih pravil odpravnina pripada, se njena višina določi na sledeč način:
- če je ena ali več zaporednih pogodb za določen čas bilo sklenjenih za eno leto ali manj, potem odpravnina znaša 1/5 osnove;
- če je trajanje zaposlitve za določen čas daljše od enega leta, potem se višina odpravnine za eno leto, tj. 1/5 osnove, sorazmerno povečuje še za vsak mesec dela nad enim letom (torej za vsak mesec nad enim letom se odpravnina poveča še za 1/60 osnove).
Osnova je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.