Odgovor na vprašanje je povzet iz spletne strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, področje Delovna razmerja – Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja – Prenehanje pogodbe o zaposlitvi – Redna odpoved:

Kaj mora upoštevati delodajalec, ki delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga?

Delodajalec mora izkazati obstoj utemeljenega razloga: krivdni razlog je podan, če delodajalec lahko izkaže, da je delavec kršil pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in da je ta kršitev tako huda, da onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Vsaka kršitev delavca (če nima dovolj teže) še ne bo zadostovala za redno odpoved.

Delodajalec ne more redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga že ob prvi kršitvi obveznosti s strani delavca (če gre za posebej hude kršitve ima delodajalec v tem primeru pod predpisanimi pogoji na voljo izredno odpoved – glejte spodaj). Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec najprej pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Navedeno pisno opozorilo mora delodajalec podati najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve. Pisno opozorilo pa ima tudi časovne omejitve: redna odpoved v primeru ponovne kršitve obveznosti s strani delavca je dopustna, če se ponovna kršitev zgodi v enem letu od prejema pisnega opozorila (kolektivna pogodba dejavnosti lahko določi tudi drugačen časovni rok učinkovanja pisnega opozorila, vendar ne daljši kot dve leti). Če ta rok poteče brez delavčevih ponovnih kršitev, bo moral delodajalec v primeru kršitve delovnih obveznosti s strani delavca po tem roku najprej spet podati delavcu pisno opozorilo in šele ob morebitni ponovni kršitvi v okviru roka učinkovanja pisnega opozorila, mu bo lahko podal odpoved iz krivdnega razloga, če bodo izpolnjeni tudi drugi predpisani pogoji za to.

Pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor in sicer v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni (glejte več pri vprašanju zgoraj).

Nadalje mora delodajalec, če delavec tako zahteva, o nameravani redni odpovedi iz krivdnega razloga pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka; če delavec ni član sindikata, mora delodajalec na zahtevo delavca obvestiti svet delavcev oziroma delavskega zaupnika (glejte več pri vprašanju zgoraj).

Redno odpoved iz krivdnega razloga mora delodajalec podati v predpisanem roku:

-       najkasneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga in najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga oziroma

-       če ima krivdni razlog na strani delavca vse znake kaznivega dejanja, pa v 60 dneh od takrat, ko je delodajalec ugotovil utemeljen krivdni razlog za redno odpoved in za storilca ves čas, ko je mogoč kazenski pregon.

Po poteku teh rokov se dotični razlog ne more več šteti za utemeljenega in ne more več opravičevati odpoved. Šteje se namreč, da če delodajalec ni reagiral v neki razumni časovni zvezi s krivdnim ravnanjem delavca, to pomeni, da za delodajalca navedeno ravnanje delavca ni tako nevzdržno, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče.

Pri redni odpovedi iz krivdnega razloga, ki ima vse znake kaznivega dejanja, lahko delodajalec za čas trajanja postopka delavcu prepove opravljati delo. Delavec ima v tem času pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.

Tako kot vsaka odpoved mora biti tudi redna odpoved iz krivdnega razloga v pisni obliki, vsebovati mora vse predpisane sestavine in mora biti vročena delavcu na predpisan način (glejte več pri vprašanjih zgoraj).

Delodajalec mora spoštovati odpovedni rok. Za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakon določa minimalni odpovedni rok 15 dni (o odpovednem roku več pri vprašanjih spodaj). Delavec v primeru redne odpovedi iz krivdnega razloga nima pravice do odpravnine. Prav tako nima pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost po predpisih o urejanju trga dela.

Glede morebitnega dodatnega varstva določenih ranljivih oziroma posebej varovanih skupin delavcev glejte vprašanja spodaj.