Odgovor na vprašanje je povzet iz spletne strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, področje Delovna razmerja – Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja – Prenehanje pogodbe o zaposlitvi – Redna odpoved:

Kaj je odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi?

Odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi je institut, ki omogoča delodajalcu, da se pri odpovedi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti razbremeni obveznosti plačila odpravnine. Hkrati s tem spodbuja, da se delavcu ob odpovedi skuša najti druge, nove zaposlitvene možnosti in omogočiti nadaljevanje zaposlitve po prenehanju odpovedane pogodbe na podlagi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi.

Ponudba za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi mora biti v pisni obliki. Če delavec sprejme ponudbo delodajalca, mora skleniti novo pogodbo o zaposlitvi v roku 15 dni od prejema pisne ponudbe.

Če delavec sprejme ponudbo in sklene novo pogodbo o zaposlitvi, se delovno razmerje nadaljuje pod novimi pogoji na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi; prejšnja pogodba o zaposlitvi je odpovedana in po poteku odpovednega roka preneha, delavec pa vnaprej opravlja delo na podlagi sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi. Če delavec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, zaradi učinkovanja odpovedi pride do prenehanja zaposlitve z vsemi njenimi posledicami.

Čeprav v primeru, če delavec sprejme ponudbo, ne pride do prenehanja zaposlitve, saj delavec nadaljuje z zaposlitvijo na podlagi nove pogodbe, je odpoved s ponudbo nove pogodbe še vedno odpoved, le da je delodajalec delavcu ob tem ponudil tudi novo pogodbo o zaposlitvi, zato Zakon o delovnih razmerjih določa, da se tudi za ta institut uporabljajo določbe zakona, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato med drugim delavec tudi obdrži pravico do (celotnega) pravnega varstva pred sodiščem glede presoje odpovedi, enako kot v vsakem drugem primeru odpovedi, pa čeprav sprejme ponujeno novo zaposlitev; če se v tem primeru ugotovi, da je bila odpoved nezakonita, potem se šteje, da je bila nova pogodba o zaposlitvi sklenjena pod razveznim pogojem, za delavca pa bo za naprej spet učinkovala prvotna pogodba o zaposlitvi.

Položaj in pravice delavca so odvisne od tega, kakšno novo zaposlitev delodajalec ponudi, in od tega, ali delavec sprejme ali ne sprejme ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi. Pri odpovedi s ponudbo nove pogodbe pri istem delodajalcu je ureditev sledeča:

-   če delodajalec pri odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, delavec nima pravice do odpravnine, in sicer tako v primeru, če delavec to ponudbo sprejeme, kot tudi v primeru, če je ne sprejme ('ustrezna zaposlitev' je v zakonu definirana kot zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevozom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca);

-   če delavec sprejme ponujeno neustrezno novo zaposlitev (ki torej ne izpolnjuje v prejšnji alineji opisanih pogojev za ustrezno zaposlitev), ima pravico do sorazmernega dela odpravnine; ki jo dogovori z delodajalcem;

-   če delavec ne sprejme ponudbe za neustrezno novo zaposlitev, ohrani polno odpravnino.

Če se želi delodajalec pri odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti razbremeniti plačila odpravnine, mora pri odpovedi s ponudbo nove pogodbe pri istem delodajalcu delavcu že ob odpovedi istočasno ponuditi sklenitev nove pogodbe. Zakon o delovnih razmerjih še določa, da če delodajalec delavcu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, mora ob začetku teka odpovednega roka obvestiti zavod za zaposlovanje o odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu (obveščanje zavoda je obveznost delodajalca in ne le možnost).

Zakon o delovnih razmerjih poleg instituta odpovedi s ponudbo nove pogodbe pri istem delodajalcu, ureja še eno podvrsto tega instituta, namreč odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Med obema podvrstama so pomembne razlike.

Za razliko od odpovedi s ponudbo nove pogodbe pri istem delodajalcu, kjer je treba ponuditi novo zaposlitev istočasno z odpovedjo, če se želi delodajalec razbremeniti plačila odpravnine, je pri odpovedi s ponudbo nove pogodbe pri drugem delodajalcu ponudba lahko dana kadarkoli v času odpovednega roka, in sicer bodisi s strani delodajalca ali s strani zavoda za zaposlovanje. Delodajalec pa se razbremeni plačila odpravnine le, če delavec sprejme ponudbo in sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, ob izpolnjevanju tudi drugih predpisanih pogojev, namreč, ponujena mora biti ustrezna zaposlitev za nedoločen čas, novi delodajalec pa se mora v pogodbi o zaposlitvi zavezati, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih.