Imam kot delavec kakšno varstvo, če sem pri odpovedi iz poslovnega razloga sprejel ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu in zato nisem prejel odpravnine, nato pa me je novi delodajalec po šestih mesecih odpustil brez odpravnine?
Objavljeno v: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS
Avtor: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS
Odgovor na vprašanje je povzet iz spletne strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, področje Delovna razmerja – Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja – Prenehanje pogodbe o zaposlitvi – Redna odpoved:
Imam kot delavec kakšno varstvo, če sem pri odpovedi iz poslovnega razloga sprejel ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu in zato nisem prejel odpravnine, nato pa me je novi delodajalec po šestih mesecih odpustil brez odpravnine?
Najprej je treba opozoriti, da delavcu pripada odpravnina pri novem delodajalcu (če izpolnjuje predpisane pogoje za pridobitev pravice do odpravnine) ob upoštevanju delovne dobe delavca pri obeh delodajalcih.
Z namenom preprečevanja zlorab pa Zakon o delovnih razmerjih za primer odpovedi s ponudbo nove pogodbe pri drugem delodajalcu določa tudi solidarno oziroma subsidiarno odgovornost prejšnjega delodajalca, ki se je zaradi zaposlitve delavca pri drugem delodajalcu razbremenil plačila odpravnine. Solidarna oziroma subsidiarna odgovornost prejšnjega delodajalca se nanaša na t.i. preneseno pravico do odpravnine in ostale terjatve, nastale pri novem delodajalcu, v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani novega delodajalca brez volje ali krivde delavca oziroma v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, če do prenehanja pogodbe pride v roku prvih dveh let od sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri novem delodajalcu.
Solidarna odgovornost je predvidena za primer, ko je prejšnji delodajalec pretežni lastnik družbe, v kateri je ponudil delavcu novo ustrezno zaposlitev, subsidiarna odgovornost pa v ostalih primerih, ko prejšnji delodajalec ni pretežni lastnik družbe, pri kateri se delavec zaposli. Opredelitev, kdaj gre za pretežnega lastnika in kdaj ne oziroma kdaj gre za solidarno in kdaj subsidiarno odgovornost prejšnjega delodajalca, izhaja iz ureditve pri institutu spremembe delodajalca (glejte v poglavju Sprememba delodajalca).