Odgovor na vprašanje je povzet iz spletne strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, področje Delovna razmerja – Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja – Prenehanje pogodbe o zaposlitvi – Odpovedni rok in odpravnina:

Kdaj imam pravico do odpravnine, če me delodajalec odpusti? Kakšna je njena višina?

Delavci imajo pravico do odpravnine po 108. členu Zakona o delovnih razmerjih v naslednjih primerih redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca:

-       redna odpoved iz poslovnega razloga, vključno z odpovedjo v primeru insolventnosti delodajalca, torej v primeru stečaja ali prisilne poravnave, in v primeru prenehanja delodajalca, npr. v primeru likvidacije,

-       redna odpoved iz razloga nesposobnosti.

Delavec lahko pod predpisanimi pogoji izgubi pravico do odpravnine v določenih primerih redne odpovedi iz razloga nesposobnosti ali iz poslovnega razloga, če mu je ob odpovedi ponujena sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, torej v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe (glejte vprašanje zgoraj o tem institutu).

Višina odpravnine je odvisna od trajanja zaposlitve pri delodajalcu, pri čemer se upošteva tudi delovna doba pri njegovih pravnih prednikih. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Odpravnina znaša:

-       1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,

-       1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,

-       1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu izplačila, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.

Odpravnino je treba izplačati delavcu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače.

Delavci imajo pravico do odpravnine, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnega razloga (torej po 108. členu Zakona o delovnih razmerjih), tudi v naslednjih primerih, ko pogodbo o zaposlitvi odpove delavec sam:

-       izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca (glejte spodaj),

-       odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, če se v primeru spremembe delodajalca pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov v dveh letih od datuma prenosa poslabšajo pravice iz pogodbe o zaposlitvi oziroma se bistveno spremenijo pogoji dela delavca pri prevzemniku (več glejte v poglavju Sprememba delodajalca).

Delavci imajo pravico do odpravnine tudi ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vendar zakon nekoliko drugače ureja njeno višino in pogoje za pridobitev te pravice (več glejte zgoraj in pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas).

Zakon o delovnih razmerjih ureja tudi odpravnino ob upokojitvi, ki pripada delavcu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če se upokoji (glejte vprašanje v poglavju Plačilo za delo).