Odgovor na vprašanje je povzet iz spletne strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, področje Delovna razmerja – Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja – Delovanje in varstvo sindikalnih zaupnikov:

V katerih postopkih in pri katerih zadevah pri delodajalcu lahko sodeluje sindikat?

Sindikat ima na podlagi zakona o delovnih razmerjih pravico do sodelovanja pri naslednjih zadevah:

-       delodajalec mora pred sprejemom splošnih aktov, s katerimi se določa organizacija dela in obveznosti delavcev, posredovati te v mnenje sindikatom pri delodajalcu

-       delodajalec mora sindikate pri delodajalcu enkrat letno obveščati o številu in razlogih za uporabo dela napotenih agencijskih delavcev

-       delodajalec prevzemnik in delodajalec prenosnik morata pred prenosom podjetja obvestiti sindikate pri delodajalcu o zadevah glede prenosa (roki, posledice, ukrepi) ter se z namenom sklenitve sporazuma z njimi posvetovati o teh zadevah

-       po pooblastilu delavca lahko sindikat, katerega član je delavec, sodeluje pri zagovoru v postopku odpovedi ali v disciplinskem postopku

-       če delavec tako zahteva, mora delodajalec obvestiti sindikat, katerega član je delavec, o redni ali izredni odpovedi delavca in sindikat ima pravico, da poda svoje mnenje oz. nasprotuje odpovedi (glej odgovore v poglavju o odpovedi)

-       sindikate pri delodajalcu mora delodajalec predhodno pisno obvestiti o predvideni odpovedi večjemu številu delavcev (kolektivni odpusti, stečaji, prisilna likvidacija), se z njimi posvetovati z namenom sklenitve sporazuma o kriterijih za opredelitev presežkov ter o drugih zadevah v teh postopkih

-       sindikate pri delodajalcu na njihovo zahtevo delodajalec enkrat letno obvesti o izrabi delovnega časa, opravljenem nadurnem delu, začasnih razporeditvah delovnega časa

-       s sindikati pri delodajalcu se mora delodajalec posvetovati o uvedbi in izvajanju nočnega dela.

Sindikat ima še druge pravice, ki so določene v drugih predpisih, kolektivnih pogodbah in medsebojnih dogovorih med sindikati in delodajalci. Ena od najpomembnejših funkcij sindikata je tudi sklepanje kolektivnih pogodb z delodajalcem in vodenje stavk, kar pa natančneje urejata zakon o kolektivnih pogodbah in zakon o stavki. Zakon določa tudi prepoved diskriminacije na temelju sindikalne organiziranosti in sindikalne dejavnosti v času sklenitve, trajanja in prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Kolektivne pogodbe in posamični dogovori z delodajalcem na ravni podjetja pa praviloma natančneje določajo število ur opravičene odsotnosti z dela zaradi opravljanja sindikalne dejavnosti, število profesionalnih in neprofesionalnih sindikalnih zaupnikov ter druge materialne pogoje za delo sindikatov, upoštevajoč pri tem število sindikalno organiziranih delavcev pri posameznem sindikatu. Posebne pristojnosti in pravice imajo poleg sindikalnih predstavnikov tudi voljeni delavski predstavniki (svet delavcev ali delavski zaupnik), njihove pristojnosti pa ureja poseben zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, razen delovnopravnega varstva predstavnikov,  katerega ureja zakon o delovnih razmerjih enotno za obe vrsti delavskih predstavnikov.