Iz spletne strani Finančne uprave RS so povzeti odgovori na vprašanja iz področja Carina – Poreklo blaga (april 2015):

1. Ali je dolgoročna izjava dobavitelja (z veljavnostjo za nazaj), izdana v skladu s členom 4(2) uredbe št. 1207/2001, s spremembami, veljavna za obdobje do enega leta, ki je navedeno v izjavi dobavitelja, ali pa je veljavna za obdobje do enega leta, šteto od datuma izdaje izjave?

2. Ali je lahko v dolgoročni izjavi dobavitelja namesto kratice EU (»European Union«) navedena kratica EC (»European Community«)? Ali je dolgoročna izjava dobavitelja veljavna, če vsebuje navedbo CE, pri kateri vztraja dobavitelj?

3. Ali se lahko za blago, uvoženo iz Švice (blago ima preferencialno poreklo EU), da izjava pooblaščenega izvoznika na računu oz. ali se lahko vloži zahtevek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 za izvoz teh istih izdelkov v države zahodnega Balkana (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Makedonija, Srbija)?

4. Na kakšen način lahko dobi blago, uvoženo iz Kitajske, preferencialno poreklo EU?

Vprašanje 1: Ali je dolgoročna izjava dobavitelja (z veljavnostjo za nazaj), izdana v skladu s členom 4(2) uredbe št. 1207/2001, s spremembami, veljavna za obdobje do enega leta, ki je navedeno v izjavi dobavitelja, ali pa je veljavna za obdobje do enega leta, šteto od datuma izdaje izjave?

Odgovor

Dolgoročna izjava dobavitelja se lahko izda z veljavnostjo za nazaj. V takih primerih veljavnost izjave ne sme presegati obdobja enega leta od datuma, ko je začela veljati.

Podrobneje

V skladu s členom 4(1) člena uredbe št. 1207/2001, s spremembami, se lahko dolgoročna izjava dobavitelja izda za obdobje do enega leta, šteto od datuma izdaje izjave. Navajamo nekaj primerov z razlago:

-       Dolgoročna izjava dobavitelja se ne more izdati 15. 12. 2014 z veljavnostjo izjave od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015, saj je obdobje od datuma izdaje izjave do datuma, ko izjava preneha veljati, daljše od enega leta.

-       Dolgoročna izjava dobavitelja se lahko izda 15. 12. 2014 za obdobje veljavnosti izjave od 1. 1. 2015 do 14. 12. 2015;

-       Dolgoročna izjava dobavitelja se ne more izdati 1. 1. 2015 z veljavnostjo izjave od 1. 1. 2015 do 31. 1. 2016, saj veljavnost izjave presega obdobje enega leta.

-       Dolgoročna izjava dobavitelja se lahko izda 1. 1. 2015 z veljavnostjo od 1. 4. 2015 do 1. 5. 2015.

Dolgoročna izjava dobavitelja se lahko izda z veljavnostjo za nazaj. V takih primerih veljavnost izjave ne sme presegati obdobja enega leta od datuma, ko je začela veljati (2. odstavek 4. člena uredbe št. 1207/2001, s spremembami). Primera dolgoročnih izjav dobavitelja:

-       Dolgoročna izjava dobavitelja se lahko izda 16. 4. 2015 z veljavnostjo izjave od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015.

-       Dolgoročna izjava dobavitelja se ne more izdati 16. 4. 2015 z veljavnostjo izjave od 1. 2. 2015 do 31. 3. 2016, saj veljavnost izjave presega obdobje enega leta od datuma, ko je začela valjati – veljavnost izjave je v tem primeru eno leto in dva meseca.

Kadar se izda dolgoročna izjava dobavitelja z veljavnostjo za nazaj, se v izjavo (opomba 8 priloge II uredbe št. 1207/2001, s spremembami) vpiše datum, ko je bila izjava dejansko izdana (če je izjava z veljavnostjo za nazaj izdana danes, se vpiše današnji datum).

Kadar je dolgoročna izjava dobavitelja izdana z veljavnostjo za nazaj, je lahko veljavna največ eno leto od datuma, ko je začela veljati (in ne od datuma izdaje izjave).

Vprašanje 2: Ali je lahko v dolgoročni izjavi dobavitelja namesto kratice EU (»European Union«) navedena kratica EC (»European Community«)? Ali je dolgoročna izjava dobavitelja veljavna, če vsebuje navedbo CE, pri kateri vztraja dobavitelj?

Odgovor

Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 je Evropska unija nadomestila in nasledila Evropsko skupnost ter od tega dneva izvršuje vse pravice in prevzema vse obveznosti Evropske skupnosti. Pogodbeni partner v mednarodnih sporazumih je tako Evropska unija in ne več Evropska skupnost. Vendar pa se v skladu s tolmačenjem Evropske komisije v okviru obstoječih mednarodnih sporazumov lahko uporabi bodisi sklicevanje na Evropsko skupnost bodisi na Evropsko unijo – odvisno od izraza, uporabljenega v originalnem sporazumu.

Sklicevanje na Evropsko skupnost pa ni mogoče v primeru Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Korejo, saj je bil sporazum sklenjen in se je pričel uporabljati po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe; v izvirniku je zato uporabljen izraz Evropska unija (EU) in ne Evropska skupnost. Enako velja tudi npr. za Trgovinski sporazum med EU ter Perujem in Kolumbijo in Sporazum o pridružitvi med EU in Srednjo Ameriko.

Vprašanje 3: Ali se lahko za blago, uvoženo iz Švice (blago ima preferencialno poreklo EU), da izjava pooblaščenega izvoznika na računu oz. ali se lahko vloži zahtevek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 za izvoz teh istih izdelkov v države zahodnega Balkana (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Makedonija, Srbija)?

Odgovor

Za blago, ki se uvozi iz Švice in je bilo zanj v Švici izdano dokazilo o poreklu (blago ima preferencialno poreklo EU), se ob izvozu tega blaga iz Slovenije v države zahodnega Balkana dokazilo o poreklu ne more izdati, saj Švica ni vključena v sistem kumulacije SAP. V Uradnem listu EU C 22, z dne 23. 1. 2015, je bilo objavljeno najnovejše obvestilo Komisije v zvezi z začetkom uporabe Regionalne konvencije o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu ali protokolov o pravilih o poreklu, ki določajo diagonalno kumulacijo med pogodbenicami k tej konvenciji. Iz razpredelnice 1, ki je objavljena v tem obvestilu, je razvidno, da SAP + kumulacija, ki bi omogočila diagonalno kumulacijo med EU, državami SAP, državami EFTA in vsemi izdelki iz Turčije še ni mogoča.

Vprašanje 4: Na kakšen način lahko dobi blago, uvoženo iz Kitajske, preferencialno poreklo EU?

Odgovor

Če je blago, uvoženo iz Kitajske, v EU sproščeno v prost promet, dobi status skupnostnega blaga, ne pa tudi statusa blaga s poreklom.

Blago, uvoženo iz Kitajske, se šteje za blago brez porekla. Da bi to blago dobilo status blaga s poreklom iz EU, bi moralo biti v EU zadosti obdelano ali predelano. To pomeni, da morajo biti izpolnjeni pogoji iz seznama obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelek dobil status blaga s poreklom. Seznami obdelav ali predelav se nahajajo v prilogah oz. dodatkih k sporazumom o prosti trgovini, ki jih je EU sklenila s posameznimi državami ali skupinami držav, oz. v zakonodaji, ki predpisuje pravila o poreklu za enostransko sprejete preferencialne tarifne ukrepe. Seznami obdelav ali predelav navajajo za vse izdelke (tarifne številke HS ali poglavje) pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da izdelani izdelek pridobi poreklo. Seznami obdelav ali predelav niso nujno v vseh sporazumih enaki – lahko se razlikujejo. Izdelek dobi status blaga s poreklom iz EU, če so izpolnjeni pogoji iz tistega seznama obdelav ali predelav, ki je v prilogi ali dodatku k sporazumu s tisto državo ali skupino držav, kamor bo izdelek izvožen. Če bo izdelek izvožen npr. v Republiko Korejo, morajo biti izpolnjeni pogoji iz seznama obdelav ali predelav iz priloge II protokola o opredelitvi pojma »izdelki s poreklom« in načinih upravnega sodelovanja (Sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani; UL EU L 127, z dne 14. 5. 2011, začetek na strani 1344).