Iz spletne strani Finančne uprave RS so povzeti odgovori na vprašanja iz področja Carina – Uvoz blaga (junij 2015):

1. Do katere vrednosti je blago, ki ga potniki prinašajo iz tretjih držav, oproščeno plačila dajatev? (1. 1. 2015)

2. Uveljavljanje oprostitve dajatev za osebno lastnino fizičnih oseb, ki prenesejo običajno prebivališče iz tretje države v Republiko Slovenijo? (1. 1. 2015)

3. Zanima me kako lahko uveljavljam oprostitev uvoznih dajatev za podedovane predmete, ki se nahajajo v tretji državi (1. 1. 2015)

4. Kakšen je postopek za vračilo blaga dobavitelju v garancijskem roku zaradi popravila oziroma zamenjave z novim identičnim izdelkom? (1. 1. 2015)

5. Ali lahko slovenski državljan v Sloveniji vozi avtomobil registriran v tretjih državah? (1. 1. 2015)

6. Kakšen je carinski postopek pri vračilu mobilnega telefona, ki je bil pozabljen pri sorodnikih v ZDA? (1. 1. 2015)

7. V Srbiji sem kupil neregistriran avto, ki bi ga želel popraviti v Sloveniji. Zanima me, kakšen je postopek in katere dokumente potrebujem? (1. 1. 2015)

8. Ali je v Slovenijo dovoljeno vnesti sadje, semena in dele rastlin (gomolje) iz tretjih držav (npr. Indija) kot del osebne prtljage in v kakšni količini? (1. 1. 2015)

9. Kakšni so pogoji za uvoz živali? (1. 1. 2015)

10. Kakšni so pogoji pri uvozu vitaminskih pripravkov? (1. 1. 2015)

11. Uvoz avtomobila iz tretjih držav? (1. 1. 2015)

Vprašanje 1: Do katere vrednosti je blago, ki ga potniki prinašajo iz tretjih držav, oproščeno plačila dajatev? (1. 1. 2015)

Odgovor

Blago v osebni prtljagi potnikov, ki prihajajo iz tretjih držav, se lahko uvozi brez plačila uvoznih dajatev, DDV in trošarin, če je blago nekomercialne narave in njegova skupna vrednost ne presega 300 evrov na osebo. Za potnike v zračnem in pomorskem prometu znaša ta vrednost 430 evrov.

Za potnike, mlajše od 15 let, znaša vrednost oprostitve 150 evrov, ne glede na prevozno sredstvo, s katerim potujejo.

Za spodaj naštete trošarinske izdelke se oprostitev uporablja ob upoštevanju naslednjih količinskih omejitev na potnika:

Tobak in tobačni izdelki:

-       200 cigaret, ali

-       100 cigarilosov (kot cigarilos se šteje cigara težka največ 3 grame), ali

-       50 cigar, ali

-       250 gramov tobaka za kajenje,

-       ali sorazmerna količina različnih navedenih tobačnih izdelkov.

Alkohol in alkoholne pijače, razen nepenečega vina in piva:

-       do skupaj 1 liter alkohola in alkoholnih pijač z vsebnostjo več kot 22 vol % alkohola, ali 80 vol. % in več nedenaturiranega etilnega alkohola, ali

-       do skupaj 2 litra alkohola in alkoholnih pijač z vsebnostjo manj kot 22 vol. % alkohola, ali

-       sorazmerna količina navedenih alkoholnih pijač.

Nepeneče vino in pivo:

-       do skupaj 4 litre nepenečega vina in 16 litrov piva.

Potniki, mlajši od 17 let, ne morejo uveljavljati oprostitev za trošarinske izdelke.

Plačila uvoznih dajatev, DDV in trošarin je oproščeno tudi pogonsko gorivo v standardnih rezervoarjih prevoznih sredstev, ter dodatnih 10 litrov pogonskega goriva v prenosni posodi.

Vprašanje 2: Uveljavljanje oprostitve dajatev za osebno lastnino fizičnih oseb, ki prenesejo običajno prebivališče iz tretje države v Republiko Slovenijo? (1. 1. 2015)

Odgovor

Osebna lastnina je lastnina, namenjena osebni uporabi ali zadovoljevanju gospodinjskih potreb zadevne osebe. Osebna lastnina so zlasti osebni predmeti, pohištvo in druga oprema za osebne in gospodinjske potrebe, osebna motorna vozila in njihovi priklopniki, počitniške prikolice, motorna kolesa in kolesa, športna plovila in letala, domače živali in živali za ježo, prenosna oprema za obrt in svobodne poklice, ki jo zadevne osebe potrebujejo za opravljanje obrti ali poklica.

Oprostitev lahko uveljavlja fizična oseba:

-       ki je prebivala zunaj Skupnosti najmanj 12 mesecev,

-       ki je imela osebno lastnino v svoji lasti ali uporabi najmanj 6 mesecev pred preselitvijo,

pod naslednjimi pogoji:

-       blago se bo uporabljalo v enak namen kot v prejšnjem kraju običajnega bivališča;

-       oprostitev se uveljavlja v 12 mesecih od dneva, ko se je preselila na carinsko območje Skupnosti (če gre za državljana Republike Slovenije, ki se vrača v Slovenijo), oziroma od dneva izdaje dovoljenja za stalno bivanje oziroma potrdila o odobrenem pribežališču v Republiki Sloveniji, če gre za tujega državljana;

-       v državi izvora oziroma v državi, iz katere prihaja, so bile za oproščeno blago plačane uvozne dajatve in davek na dodano vrednost.

Oprostitev se ne more uveljavljati za:

-       alkoholne izdelke,

-       tobak ali tobačne izdelke,

-       komercialna prevozna sredstva,

-       izdelke za uporabo pri opravljanju obrti ali poklica, razen prenosne opreme za obrt ali svobodne poklice.

Za uveljavljanje oprostitev mora upravičenec vložiti carinsko deklaracijo, ki ji priloži naslednje listine:

-       dokazilo o najmanj enoletnem neprekinjenem bivanju zunaj Skupnosti (npr. potrdilo, ki ga izda diplomatsko ali konzularno predstavništvo Republike Slovenije v tretji državi, zavod za zaposlovanje, preko katerega je bil upravičenec poslan na delo v tretjo državo, če o tem vodi evidenco, ali pravna ali fizična oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost in je upravičenca poslala na delo v tretjo državo, ustrezno listino tuje službe za socialno zavarovanje ali tujega delodajalca ipd.);

-       pisno izjavo, da v zadnjih 12 mesecih ni uveljavil zadevne oprostitve;

-       seznam osebne lastnine, ki jo uvaža, vključno s tisto, ki naj bi jo uvozil pozneje (2 izvoda);

-       pisno izjavo, da je predmete, ki so na seznamu, uporabljal oziroma so bili v njegovi lasti najmanj 6 mesecev pred preselitvijo. Na zahtevo carinskih organov mora upravičenec predložiti tudi dokazila o vsebini izjave.

Carinski organ potrdi predmete in en izvod seznama vrne upravičencu. Če upravičenec uvozi predmete osebne lastnine pozneje, mora k carinski deklaraciji priložiti tudi overjen seznam predmetov. Predloženega seznama ni dovoljeno dopolnjevati, razen v upravičenih primerih.

Tuji državljan mora poleg navedenih dokazil predložiti tudi dokazilo o običajnem prebivališču oziroma potrdilo o odobrenem pribežališču v Republiki Sloveniji.

-       Do izteka 12 mesecev po datumu, ko so bili oproščeni predmeti osebne lastnine sproščeni v prost promet, teh ni dovoljeno odtujiti oziroma uporabiti v druge namene kot za tiste, zaradi katerih so bili oproščeni plačila dajatev. Pred vsako odtujitvijo blaga pred potekom navedenega roka je treba obvestiti carinske organe in plačati uvozne dajatve.

Vprašanje 3: Zanima me kako lahko uveljavljam oprostitev uvoznih dajatev za podedovane predmete, ki se nahajajo v tretji državi (1. 1. 2015)

Odgovor

Osebna lastnina, ki jo z dedovanjem pridobijo fizične osebe z običajnim prebivališčem na carinskem območju, se lahko uvozi brez plačila uvoznih dajatev. Osebna lastnina je vsa lastnina, ki je del zapuščine.

Oprostitev za podedovano osebno lastnino lahko uveljavljajo fizične osebe in pravne osebe, ki se ukvarjajo z nepridobitno dejavnostjo in so registrirane na carinskem območju Skupnosti.

Za uveljavljanje oprostitve mora upravičenec vložiti carinsko deklaracijo, ki ji priloži naslednje listine:

- akt pristojnega organa v Sloveniji ali tretji državi o dedovanju predmetov, ki jih uvaža;

- smrtovnico, če se oprostitev uveljavlja samo za rabljene predmete, osebno garderobo zapustnika in druge njegove predmete za osebno rabo.

Oprostitev se odobri le za osebno lastnino, ki je sproščena v prost promet najkasneje v 2 letih od datuma, ko zadevna oseba postane upravičena do lastnine (dokončna ureditev dedovanja). Zaradi posebnih okoliščin se lahko ta rok podaljša. Osebna lastnina se lahko v navedenem roku uvozi v več ločenih pošiljkah.

Oprostitev se ne odobri za:

-       alkoholne izdelke;

-       tobak in tobačne izdelke;

-       komercialna prevozna sredstva;

-       predmete za uporabo v obrti ali poklicu, razen prenosne opreme za obrt ali svobodne poklice, ki jih je zapustnik uporabljal za opravljanje obrti ali poklica;

-       zaloge surovin in končnih proizvodov ter polizdelkov;

-       živino in zaloge kmetijskih proizvodov, ki presegajo količine, primerne za običajne družinske potrebe.

Vprašanje 4: Kakšen je postopek za vračilo blaga dobavitelju v garancijskem roku zaradi popravila oziroma zamenjave z novim identičnim izdelkom? (1. 1. 2015)

Odgovor

Uvozne dajatve se lahko povrnejo za blago, ki ga je prejemnik zavrnil, ker je bilo v trenutku sprejema carinske deklaracije poškodovano ali ni ustrezalo določbam pogodbe, na podlagi katere je bilo uvoženo.

Povračilo ali odpust uvoznih dajatev se odobri:

-       če blago ni bilo uporabljeno, razen če je bil začetek uporabe potreben za ugotovitev poškodovanosti blaga ali njegove neskladnosti z določbami pogodbe;

-       če se blago izvozi s carinskega območja Skupnosti.

Povračilo ali odpust uvoznih dajatev se odobri na podlagi zahtevka, vloženega pri pristojnem uradu. Carinski organ v odločbi odloči o povračilu ali odpustu dajatev in določi rok za ureditev carinskih formalnosti (npr. izvoznega postopka, vnos v prosto cono, …), od katerih je odvisno povračilo ali odpust.

Pri uvozu novega, zamenjanega blaga se plačajo uvozne dajatve.

Treba je poudariti, da pogoj, da se blago vrača tujemu dobavitelju v garancijskem roku, ni dovolj za povračilo uvoznih dajatev, če prej navedeni pogoji niso izpolnjeni.

Če želi oseba poslati blago na popravilo, lahko vloži zahtevek za postopek pasivnega oplemenitenja, na podlagi katerega pristojni carinski organ izda dovoljenje za pasivno oplemenitenje. Pri ponovnem uvozu se dajatve plačajo od vrednosti oplemenitenja (na vgrajene dele in storitve popravila). Če je popravilo brezplačno, se uvozne dajatve ne plačajo.

Vprašanje 5: Ali lahko slovenski državljan v Sloveniji vozi avtomobil registriran v tretjih državah? (1. 1. 2015)

Odgovor

Iz vidika carinske zakonodaje se šteje avtomobil, registriran v tretji državi, za blago z neunijskim carinskim statusom.

V primeru vnosa oziroma začasnega uvoza takega avtomobila na območje Republike Slovenije, se lahko zanj odobri postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

-       vozilo je registrirano zunaj carinskega območja Skupnosti na ime osebe s sedežem zunaj tega območja in

-       vozilo uporablja oseba s sedežem zunaj carinskega območja Skupnosti. Če gre za fizično osebo, se šteje za sedež osebe njegovo običajno prebivališče. To je kraj, kjer oseba dejansko prebiva najmanj 185 dni v koledarskem letu zaradi osebnih ali poslovnih vezi.

Če gornji pogoji niso izpolnjeni lahko oseba zahteva za avtomobil postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo plačila dajatev, in sicer za čas, ko se bo avtomobil uporabljal na ozemlju Slovenije.

Vprašanje 6: Kakšen je carinski postopek pri vračilu mobilnega telefona, ki je bil pozabljen pri sorodnikih v ZDA? (1. 1. 2015)

Odgovor

V skladu s 185. členom Carinskega zakonika se skupnostno blago, ki je bilo izvoženo s carinskega območja Skupnosti in v roku treh let vrnjeno na to carinsko območje ter sproščeno v prost promet, na zahtevo udeleženega oprosti uvoznih dajatev. Oprostitev se odobri le, če se blago ponovno uvozi v enakem stanju, kot se je izvozilo.

Istovetnost blaga se ugotavlja na podlagi dokazil, s katerimi razpolagajo ali jih lahko zahtevajo od deklaranta, da se ugotovi, ali je blago, prijavljeno za sprostitev v prost promet, blago, ki je bilo prvotno izvoženo s carinskega območja Skupnosti.

V konkretnem primeru se lahko ob uvoznem carinjenju kot dokazilo upošteva račun, na podlagi katerega je bil telefon kupljen v EU ali garancijski list.

Če se ne razpolaga z nobenimi dokazili o statusu blaga, se ob uvozu plača DDV po stopnji 22 % od vrednosti pošiljke. Carina se ne plača, ker velja za prenosne telefone, ki se uvrščajo pod tarifno oznako 8517 12 00, carinska stopnja 0 %.

Vprašanje 7: V Srbiji sem kupil neregistriran avto, ki bi ga želel popraviti v Sloveniji. Zanima me, kakšen je postopek in katere dokumente potrebujem? (1. 1. 2015)

Odgovor

Avtomobil se obravnava kot neunijsko blago, zato se mora ob prihodu na carinsko območje Skupnosti predložiti carinskemu organu in dati v ustrezen carinski postopek (tj. aktivno oplemenitenje).

Postopek aktivnega oplemenitenja je postopek z ekonomskim učinkom, ki zahteva dovoljenje carinskega organa. Ker gre za popravilo, se lahko tako dovoljenje izda v poenostavljeni obliki kot carinska deklaracija. Imetnik dovoljenja je lahko oseba, ki organizira oz. opravlja storitve popravila. Carinski deklaraciji je potrebno priložiti račun oziroma pogodbo o nakupu avtomobila.

Za pomoč pri izvedbi carinskega postopka in pridobitvi dovoljenja za postopek se lahko obrnete na podjetja, ki se ukvarjajo storitvami posredovanja v carinskih zadevah (špedicije).

Vprašanje 8: Ali je v Slovenijo dovoljeno vnesti sadje, semena in dele rastlin (gomolje) iz tretjih držav (npr. Indija) kot del osebne prtljage in v kakšni količini? (1. 1. 2015)

Odgovor

Za rastline in rastlinske proizvode, za katere sicer velja obvezen fitosanitarni pregled, ta ni potreben, kadar jih vnašajo fizične osebe v svoji osebni prtljagi za nekomercialne namene, in sicer v naslednjih predpisanih količinah:

-       sadje in surove vrtnine (z izjemo krompirja): skupaj 5 kg;

-       rezano cvetje in deli rastlin, povezani v šopek ali venec: 1 šopek ali venec;

-       seme (z izjemo semenskega krompirja) v izvirnem pakiranju, ki ni namenjeno za prodajo: skupaj 0,5 kg;

-       okrasne čebulice in gomolji: skupaj 5 kg;

-       novoletne jelke brez korenin: 1 kos;

-       sobne rastline, lončnice (z izjemo bonsai): skupaj 3 rastline;

-       balkonske rastline, neolesenele okrasne grmovnice: skupaj 10 rastlin.

Vprašanje 9: Kakšni so pogoji za uvoz živali? (1. 1. 2015)

Odgovor

Uvoz živali ureja Pravilnik o veterinarskih pregledih živali pri vnosu na teritorij EU iz tretjih držav. V skladu s tem pravilnikom je vnos živali dovoljen samo preko mejnih prehodov, na katerih se nahaja mejna veterinarska postaja, pri kateri morate prihod živali najaviti en delovni dan pred prihodom.

Carinski organi ne smejo prepustiti živali na ozemlje EU, dokler jim ni predložen veterinarski dokument, ki potrjuje opravljen veterinarski pregled.

Podrobnejše informacije o mejnih veterinarskih postajah, poteku veterinarskega pregleda in morebitni karanteni dobite na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin oziroma na njihovi spletni strani http://www.uvhvvr.gov.si/

Za hišne živali v spremstvu potnikov veljajo ob vnosu v EU pravila, ki urejajo nekomercialne premike hišnih živali. Podrobnejše informacije glede nekomercialnih premikov hišnih živali si lahko preberete na spletni strani VURS.

Vprašanje 10: Kakšni so pogoji pri uvozu vitaminskih pripravkov? (1. 1. 2015)

Odgovor

V zvezi z vprašanjem o plačilu dajatev pri uvozu vitaminskih dodatkov je potrebno najprej pojasniti, da se izdelki v farmacevtskih oblikah (kapsule, tablete, sirupi …), ki vsebujejo vitamine in/ali minerale, lahko uvrščajo med prehranska dopolnila ali med zdravila.

V primeru, da je skupna vrednost blaga v pošiljki nižja od 150 evrov, se pri uvozu prehranskih dopolnil, ki se štejejo za prehrambne izdelke, obračuna samo DDV po stopnji 8,5 % (od 1. 7. 2013 stopnja 9,5 %), pri uvozu zdravil pa po stopnji 22 %. Nad vrednostjo 150 evrov se poleg DDV obračuna tudi carina po stopnji, ustrezni uvrstitvi zadevnega blaga v kombinirano nomenklaturo carinske tarife. Strošek poštnine se vključi v osnovo za obračun dajatev.

Prehranska dopolnila in zdravila se lahko uvažajo iz tretjih držav v skladu z veljavnimi predpisi za promet z živili oziroma zdravili. Ker pa ti predpisi nimajo določb, ki bi obravnavale uvoz s strani fizičnih oseb (za lastne potrebe), carinski organi uvoza prehranskih dopolnil in zdravil s strani fizičnih oseb ne omejujejo, če uvoza ne omejujejo ali prepovedujejo drugi predpisi (npr. predpisi o prometu s prepovedanimi drogami, o trgovini z zavarovanimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, veterinarski predpisi itd.) in je iz okoliščin primera razvidno, da gre za uvoz blaga nekomercialne narave.

Za blago nekomercialne narave se šteje blago, ki se predloži v carinski postopek priložnostno ter njegova narava in količina kažeta, da je namenjeno zasebni, osebni ali družinski uporabi prejemnika.

Vprašanje 11: Uvoz avtomobila iz tretjih držav? (1. 1. 2015)

Odgovor

Pri uvozu novih ali rabljenih osebnih vozil iz tretje države (ni članica Evropske skupnosti) je potrebno plačati 10 % carino. Ta je trenutno enotna, ne glede na to, ali se uvaža vozilo z bencinskim ali dizelskim motorjem, in ne glede na prostornino motorja. V osnovo za carinsko vrednost se vključi nabavna vrednost vozila in vsi drugi posredni stroški, ki nastanejo zunaj carinskega območja Skupnosti in so vezani na ta uvoz.

Pri uvozu osebnih vozil se plača tudi davek na motorna vozila DMV). Osnova za izračun DMV pri uvozu je enaka carinski vrednosti, ki se ji prišteje znesek carine. Stopnje davka na motorna vozila so določene v 6. členu Zakona o davku na motorna vozila (Uradni list RS, št. 9/2010, v nadaljevanju ZDMV).

Stopnja davka za motorna vozila iz tarifnih oznak 8703 21, 8703 22, 8703 23, 8703 24, 8703 31, 8703 32, 8703 33, 8703 90, razen za trikolesa, štirikolesa in bivalna vozila (iz teh tarifnih oznak), je odvisna od izpusta CO2 pri kombinirani vožnji (v nadaljnjem besedilu: izpust CO2) in vrste goriva, ki se uporablja za pogon in znaša:

Stopnje iz četrtega odstavka 6. člena ZDMV oz. 14. člena ZDMV so drugačne v naslednjih primerih:

-       motorno vozilo z najmanj 8 sedeži (nižje za 30 %);

-       motorna vozila s stopnjo izpusta nižjo od Euro 3 (višje za 10 odstotnih točk);

-       motorno vozila s stopnjo izpusta Euro 3 (višje za 5 odstotnih točk);

-       motorna vozila s pogonom na dizelsko gorivo in s stopnjo izpusta Euro 6 (upošteva se lestvica za bencinsko gorivo);

-       motorna vozila s pogonom na dizelsko gorivo z izpustom trdih delcev nad 0,005 g/km (višje za 5 odstotnih točk);

-       motorna vozila, ki nimajo podatka o izpustu CO2 (za vozila s pogonom na bencin se upošteva stopnja 28 %, za vozila s pogonom na dizelsko gorivo se upošteva stopnja 31 %).

Pri uvozu se v določenih primerih plača tudi dodatni DMV (DDMV).

Stopnja DDMV za motorna vozila pod tarifnimi oznakami 8703 21, 8703 22, 8703 23, 8703 24, 8703 31, 8703 32, 8703 33 in 8703 90, razen za trikolesa in štirikolesa, je odvisna od prostornine motorja.

Stopnje so določene v petem odstavku 6.aa člena ZDMV.

Pri uvozu se plača tudi davek na dodano vrednost (DDV). Osnova za DDV je carinska vrednost blaga, h kateri se prišteje znesek carine, DMV in DDMV. Stopnja DDV je 22 %.

Pri uvozu avtomobila je treba k carinski deklaraciji priložiti račun in potrdilo o poreklu za primer, če se uveljavlja znižana stopnja glede na prej navedeno. Znižana stopnja se lahko uveljavlja pri uvozu blaga s poreklom iz tretjih držav, s katerimi je Evropska skupnost podpisala posebne sporazume. Trenutno so te stopnje, odvisno od države porekla, od 0 % do 6,5 %.