Iz spletne strani Finančne uprave RS so povzeti odgovori na vprašanja iz področja Carina – Poštni promet (december 2014):

1. Katere carinske izpostave izvajajo carinjenje poštnih pošiljk? (20. 12. 2011)

2. Kaj je treba storiti, da bo naročena pošiljka čim prej dostavljena ? (20. 12. 2011)

3. Zakaj je treba dostaviti carini račun na za pošiljko, ki sem jo naročil iz tujine? (20. 12. 2011)

4. Kakšne so dajatve, če naročim kakšno stvar v državi, ki ni članica EU? (20. 12. 2011)

5. Ali moram plačati dajatve, če prejmem iz tujine darilo prijateljev oz. sorodnikov? (20. 12. 2011)

6. Kaj je osnova za obračun carine in DDV? (20. 12. 2011)

7. Ali oprostitve veljajo tudi pri uvozu cigaret in alkoholnih pijač? (20. 12. 2011)

8. Blago, za katero so bile plačane uvozne dajatve, ne ustreza. Ali je mogoče dobiti dajatve povrnjene? (20. 12. 2011)

8. Kaj pomeni, če izdelek nima oznake CE? (20. 12. 2011)

9. Kaj se zgodi, če v pošiljki prejmem ponarejen izdelek? (20. 12. 2011)

Vprašanje 1: Katere carinske izpostave izvajajo carinjenje poštnih pošiljk? (20. 12. 2011)

Odgovor

Pošiljke, ki se prevažajo po pravilih Svetovne poštne zveze, se carinijo v Oddelku za carinjenje Pošta Ljubljana, pošiljke hitrih pošt pa večinoma v Oddelku za carinjenje Letališče Brnik.

Kontaktni podatki izpostav so dostopni na naslovu Kontakti.

Vprašanje 2: Kaj je treba storiti, da bo naročena pošiljka čim prej dostavljena ? (20. 12. 2011)

Odgovor

Če naročite pošiljko preko spleta, se dogovorite s pošiljateljem (prodajalcem), da pošiljki priloži račun o nakupu. V večini primerov bo tako carinski organ imel na voljo potrebne podatke in bo lahko pošiljko obravnaval takoj in brez predhodnega obveščanja prejemnika, blago pa bo praviloma takoj sproščeno v prost promet in že naslednji delovni dan tudi dostavljeno prejemniku.

Vprašanje 3: Zakaj je treba dostaviti carini račun na za pošiljko, ki sem jo naročil iz tujine? (20. 12. 2011)

Odgovor

Blago, ki je vneseno na carinsko območje EU, je od trenutka vnosa predmet carinskega nadzora in ostane pod nadzorom, dokler ne pridobi skupnostnega statusa (se sprosti v prost promet ob plačilu predpisanih dajatev oziroma z oprostitvijo dajatev in ob upoštevanju prepovedi in omejitev). V skladu s carinskimi predpisi ste za izvedbo izbranega postopka dolžni carinskim organom dostaviti vse zahtevane dokumente. Carinski organ običajno zahteva račun o nakupu, uvoznik pa kot dokazilo o nakupu oziroma o vrednosti blaga lahko dostavi tudi drug ustrezen dokument (npr. potrditev naročila s strani prodajalca, povezavo na spletno stran prodajalca ipd.). Iz takšnega dokumenta morajo biti razvidni vrsta, količina in vrednost kupljenega blaga, stroški pošiljanja ter kdo sta prodajalec in kupec blaga.

Vprašanje 4: Kakšne so dajatve, če naročim kakšno stvar v državi, ki ni članica EU? (20. 12. 2011)

Odgovor

Dajatve ob uvozu so odvisne vrste blaga. Ob sprostitvi uvoženega blaga v prost promet se obračunajo:

-       uvozne dajatve (carine in druge dajatve s podobnim učinkom), ki se običajno obračunajo po predpisani carinski stopnji, lahko pa se znesek carine obračuna tudi na mersko enoto proizvoda (npr. na kos).

Carinske stopnje lahko določite z uporabo brskalnika Taric;

-       davek na dodano vrednost (DDV);

-       trošarina, ki se obračuna pri uvozu trošarinskih izdelkov (npr. tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač).

Vprašanje 5: Ali moram plačati dajatve, če prejmem iz tujine darilo prijateljev oz. sorodnikov? (20. 12. 2011)

Odgovor

Za blago v pošiljki, ki jo pošlje fizična oseba drugi fizični osebi brezplačno (tako imenovane pošiljke nekomercialne narave), se ob uvozu obračuna DDV, če vrednost blaga v pošiljki presega 45 evrov, carina pa se obračuna, če vrednost blaga presega 150 evrov. Za blago do vrednosti 700 evrov, razen za tobačne izdelke in blago, za katero po carinski tarifi ni carine (stopnja "prosto"), se lahko uvozne dajatve obračunajo po pavšalni carinski stopnji 2,5 %, nad vrednostjo 700 evrov pa se morajo uporabiti stopnje, predpisane v carinski tarifi.

Vprašanje 6: Kaj je osnova za obračun carine in DDV? (20. 12. 2011)

Odgovor

Osnova za obračun uvoznih dajatev je carinska vrednost blaga, določena v skladu s pravili določanja carinske vrednosti blaga. Carinska vrednost blaga je sestavljena iz vrednosti blaga in ostalih stroškov (poštnina, zavarovanje ipd.), ki nastanejo ob dobavi blaga na območje EU. Z izjemo pošiljk nekomercialne narave se poštnina do namembnega kraja v celoti všteva v carinsko vrednost.

DDV se obračuna po predpisani stopnji (22 % ali 9,5 %, odvisno od vrste blaga) od davčne osnove, ki predstavlja carinsko vrednost skupaj z zneskom carine in drugih dajatev, ki se plačujejo pri uvozu.

Vprašanje 7: Ali oprostitve veljajo tudi pri uvozu cigaret in alkoholnih pijač? (20. 12. 2011)

Odgovor

Z izjemo pošiljk blaga nekomercialne narave, ko se brez plačila dajatev lahko uvozijo določene količine tobačnih in alkoholnih izdelkov ter parfumov oziroma toaletnih vod, ob uvozu navedenih izdelkov ni mogoče uveljavljati oprostitev.

Vprašanje 8: Blago, za katero so bile plačane uvozne dajatve, ne ustreza. Ali je mogoče dobiti dajatve povrnjene? (20. 12. 2011)

Odgovor

Če prejemnik vrne blago, poslano po pošti, zato ker je bilo poškodovano ali ni ustrezalo določbam pogodbe, na podlagi katere je bilo uvoženo, lahko v roku 12 mesecev od dneva prepustitve blaga zahteva povračilo ali odpust zneska dajatev. Povračilo ali odpust zneska dajatev se odobri pod pogojem, da blago ni bilo uporabljeno in se izvozi s carinskega območja EU. Zahtevek za povračilo ali odpust dajatev se lahko vloži tudi v nekaterih drugih primerih, npr. če plačane dajatve zakonsko niso bile dolgovane ali so bile obračunane v previsokem znesku.

Zahtevek za povračilo ali odpust dajatev se pošlje na naslov: Finančni urad Ljubljana Sektor za carine Šmartinska 152 a 1524 Ljubljana

Vprašanje 8: Kaj pomeni, če izdelek nima oznake CE? (20. 12. 2011)

Odgovor

Oznaka CE je obvezna za določene kategorije izdelkov in pomeni, da so ti skladni z zakonodajo EU. Izdelka, ki nima CE oznake, pa je ta zanj obvezna, carinski organi ne smejo sprostiti v prost promet. Če carinski organi pri kontrolah uvoženega blaga ugotovijo, da manjka oznaka CE ali predpisana dokumentacija ali da imajo izdelki značilnosti, na podlagi katerih je mogoče sklepati na obstoj nevarnosti za zdravje in varnost potrošnikov, zadržijo sprostitev blaga v prost promet in o tem obvestijo organe, pristojne za nadzor trga, ki ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi (Tržni inšpektorat RS, Zdravstveni inšpektorat RS).

V skladu z Zakonom o tehničnih zahtevah in o ugotavljanju skladnosti veljajo obveznosti glede skladnosti izdelkov za gospodarske subjekte. Pri blagu, ki se uvozi za lastno uporabo fizičnih oseb, carinski organi ne preverjajo označenosti z oznako CE.

Vprašanje 9: Kaj se zgodi, če v pošiljki prejmem ponarejen izdelek? (20. 12. 2011)

Odgovor

Varstvo pravic intelektualne lastnine je ena nalog carinskih organov pri nadzoru uvoženega blaga. Izvaja se za blagovne znamke, modele, patente, avtorske in druge pravice, za katere je bila v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici vložena zahteva za ukrepanje. Ob sumu, da se z uvoženim blagom kratijo pravice intelektualne lastnine, carinski organi blago začasno zadržijo in o tem obvestijo prejemnika blaga in imetnika pravice (npr. lastnika blagovne znamke). Na zahtevo imetnika pravice lahko pride do odvzema in uničenja takega blaga. Več o ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne lastnine si lahko preberete na spletni strani Urada RS za intelektualno lastnino.