Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Plače v javnem sektorju:

Z namenom sporazumnega sprejetja ukrepov za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju za leto 2015, so reprezentativni sindikati javnega sektorja in Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju vlada) dne 9.12.2014 podpisali Dogovor o ukrepih za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju za leto 2015 (Uradni list RS, št. 95/14, v nadaljevanju Dogovor). Ukrepi se nanašajo na plače in druge stroške dela. Nekateri ukrepi predstavljajo podaljšanje ukrepov iz Dogovora o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31.12.2014 (Uradni list RS, št. 46/13). Dogovorjeni pa so bili tudi dodatni ukrepi za zmanjšanje obsega sredstev za stroške dela v javnem sektorju.

Dogovorjeni ukrepi so bili uveljavljeni v Zakonu o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 (Uradni list RS, št. 95/14; v nadaljevanju ZUPPJS15), Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 95/14; v nadaljevanju ZIPRS1415-C), Uredbi o spremembah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 96/14), Uredbi o spremembah Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uradni list RS, št. 96/14) ter s sklenitvijo Aneksa št. 7 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 95/14; v nadaljevanju Aneks št. 7 h KPJS) in Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 95/14; v nadaljevanju Aneks h KPND).

PODALJŠANI UKREPI IZ DOGOVORA O DODATNIH UKREPIH NA PODROČJU PLAČ IN DRUGIH STROŠKOV DELA V JAVNEM SEKTORJU ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC V OBDOBJU OD 1. JUNIJA 2013 DO 31.12.2014 (URADNI LIST RS, ŠT. 46/13)

I. Ukrepi, ki zadevajo plače

1. Podaljšanje uporabe znižane vrednosti plačnih razredov plačne lestvice

Z ZUPPJS15 (2. člen) je bila kot osnova za določitev osnovnih plač tudi za obdobje do 31. decembra 2015 določena plačna lestvica, ki je veljala od 1.6.2013 do 31.12.2014 (plačna lestvica iz prvega odstavka 44. a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 –uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU in 50/14; v nadaljnjem besedilu: ZSPJS). Podaljšanje uporabe znižane vrednosti plačnih razredov je ukrep, ki je začasne narave. Po preteku zakonsko določenega roka, torej s 1.1.2016, se ponovno uporablja plačna lestvica iz Priloge 1 ZSPJS (plačna lestvica, kot jo določa Priloga 1 Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12; v nadaljevanju ZUJF)). Podaljšanje uporabe znižane plačne lestvice in časovno omejena uporaba znižane vrednosti plačnih razredov plačne lestvice je bila dogovorjena tudi z Aneksom št. 7 h KPJS (2. člen).

Z namenom zagotovitve enakega položaja javnih uslužbencev na delu v tujini z javnimi uslužbenci na delu v domovini sta bili sprejeti Uredba o spremembah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 96/14) in Uredba o spremembah Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uradni list RS, št. 96/14), ki sta tudi do 31.12.2015 podaljšali uporabo (nižje) nominalne osnove za delo v tujini po vzoru znižanja vrednosti plačnih razredov plačne lestvice. Tudi ta ukrep je začasen, kar pomeni, da se s 1.1.2016 ponovno začnejo uporabljati vrednosti nominalnih osnov za delo v tujini, kot jih določata priloga 1 Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09 in nadaljnje spremembe) in priloga 1 Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih spremembe).

Z ZUPPJS15 določene nižje osnove za določitev osnovnih plač ne pomenijo usklajevanja vrednosti plačnih razredov po 5. členu ZSPJS (3. člen ZUPPJS15) in ne usklajevanja z rastjo cen življenjskih stroškov, zato tudi ne vplivajo na višino dodatkov k osnovni plači, ki so določeni v nominalnih zneskih in se sicer usklajujejo enako, kot osnovne plače. Prav tako spremenjena plačna lestvica ne vpliva na višino prejemkov oziroma povračil v zvezi z delom. Vrednosti predhodno navedenih dodatkov in prejemkov ter povračil v zvezi z delom se torej ne spreminjajo.

Glede na določbe drugega odstavka 3. člena ZSPJS mora pogodba o zaposlitvi, sklep ali odločba, s katero se določi plača posameznemu zaposlenemu v javnem sektorju, glede plače vsebovati naslednje elemente: pravno podlago za določitev plače in posameznih delov plače, plačni razred in druge sestavine plače v skladu s tem zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, višino posameznih elementov plače na dan sklenitve pogodbe, izdaje sklepa oziroma odločbe in usklajevanja plače. Navedeno glede višine osnovne plače pomeni, da je potrebno, da se v aktih, s katerimi je določena plača posameznega zaposlenega, določi višina osnovne plače, torej vrednost plačnega razreda na dan sklenitve pogodbe o zaposlitvi ali aneksa k pogodbi o zaposlitvi, sklepa ali odločbe, s katero je bila določena plača. Seveda pa je potrebno, da je poleg trenutne vrednosti plačnega razreda oziroma višine osnovne plače, v teh aktih naveden tudi način spreminjanja te vrednosti osnovne plače, torej glede na spremembo vrednosti plačnega razreda plačne lestvice, sicer je določbo o trenutni višini osnovne plače razumeti kot fiksno določeno plačo. Glede na navedeno, samo zaradi podaljšanja uporabe znižane vrednosti plačnega razreda in s tem osnovne plače zaposlenega, ni potrebno izdajati aneksov k pogodbi o zaposlitvi. Aneks je treba izdati le v primeru, če v pogodbi o zaposlitvi ni prej omenjene določbe, da se osnovna plača spreminja glede na spremembo vrednosti plačnih razredov plačne lestvice. V tem primeru je v aneksu potrebno ob določitvi nove višine osnovne plače dodati tudi to določilo o načinu spreminjanja osnovne plače glede na spreminjanje vrednosti plačnega razreda v plačni lestvici, da ne bo v bodoče zaradi spremembe vrednosti plačnega razreda plačne lestvice treba izdajati aneksov.

2. Neusklajevanje vrednosti plačnih razredov iz plačne lestvice

ZUPPJS15 (4. člen) ukrep neusklajevanja osnovnih plač z rastjo cen življenjskih stroškov podaljšuje tudi v leto 2015, in sicer se vrednosti plačnih razredov iz plačne lestvice tudi od 1.1.2015 do 31.12.2015 ne uskladijo. Vsebinsko enako določbo vsebuje 3. člen Aneksa št. 7 h KPJS.

3. Redna delovna uspešnost

ZUPPJS15 (5. člen) ponovno podaljšuje obdobje neizplačevanja redne delovne uspešnosti in določa, da javni uslužbenci tudi do 31.12.2015 niso upravičeni do dela plače iz naslova redne delovne uspešnosti.

II. Ukrepi, ki zadevajo povračila stroškov v zvezi z delom in druge prejemke

Kar zadeva povračila stroškov v zvezi z delom in druge prejemke je bilo z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja dogovorjeno in nato tudi določeno v aneksu h KPND in v aneksih k posameznim kolektivnim pogodbam dejavnosti ali poklica (aneksi podpisani v letu 2012 in objavljeni v Uradnem listu RS, št. 40/12), da se višine prejemkov oziroma povračil stroškov v zvezi z delom, razen višine regresa za prehrano, usklajujejo na enak način in v višini, kot se usklajujejo vrednosti plačnih razredov v skladu s postopkom iz 5. člena ZSPJS, zato se le-ti tudi v letu 2015 ne usklajujejo.

Regres za prehrano se usklajuje.

Regres za letni dopust za leto 2015

Regres za letni dopust za leto 2015 je urejen v 8. členu ZUPPJS15. Do regresa za letni dopust za leto 2015 so upravičeni vsi javni uslužbenci in funkcionarji, ki so uvrščeni v 50. ali nižji plačni razred. Višina regresa je odvisna od plačnega razreda, v katerega je uvrščen javni uslužbenec oz. funkcionar na zadnji dan v mesecu aprilu 2015. Regres se izplača pri plači za mesec maj 2015, torej v juniju 2015.

V primerih, ko javni uslužbenec 30.4.2015 še ne bo pridobil pravice do plače v skladu s plačnim razredom, v katerega je uvrščen (zamik pravice do plače iz naslova napredovanj v višji plačni razred oziroma naziv v letu 2015 (6. člen ZUPPJS15)), je osnova za določitev višine regresa za letni dopust plačni razred, v skladu s katerim je javni uslužbenec oziroma funkcionar prejel plačo na zadnji dan meseca aprila 2015.

Javni uslužbenci in funkcionarji, ki so na zadnji dan meseca aprila 2015 uvrščeni v 51. ali višji plačni razred, do regresa za letni dopust za leto 2015 niso upravičeni.

DODATNI UKREPI ZA ZMANJŠANJE OBSEGA SREDSTEV ZA STROŠKE DELA V JAVNEM SEKTORJU

I. Ukrepi, ki zadevajo plače

1. Napredovanje v višji plačni razred in višji naziv v letih 2015 in 2016

Javni uslužbenci in funkcionarji, ki v letih 2015 in 2016 izpolnijo pogoje za napredovanje v višji plačni razred, naziv in višji naziv, v skladu s 7. členom ZUPPJS15 napredujejo v višji plačni razred, naziv in višji naziv v letu, ko izpolnijo pogoje za napredovanje (2015 oziroma 2016), vendar pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom z zamikom. In sicer pridobijo javni uslužbenci in funkcionarji, ki napredujejo v višji plačni razred, naziv ali višji naziv v letu 2015, pravico do plače na tej podlagi s 1.12.2015. Javni uslužbenci, ki napredujejo v letu 2016, pa pridobijo pravico do plače na podlagi
napredovanj s 1.12.2016.

Napredovanje v višji plačni razred

Zgoraj navedeno pomeni, da javni uslužbenci v letih 2015 in 2016, v kolikor so izpolnjeni vsi pogoji za napredovanje, kot jih določa Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08, 91/08, 113/09; v nadaljevanju Uredba) oziroma splošni akt predstojnika, napredujejo v višji plačni razred v skladu z navedenimi akti, pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom pa pridobijo s 1.12.2015 oziroma 1.12.2016.

Proračunski uporabniki za katere velja Uredba morajo torej do 15.3.2015 (za leto 2015) oziroma do 15.3.2016 (za leto 2016) izpeljati postopke preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje v višji plačni razred in izdati ustrezne anekse k pogodbi o zaposlitvi, pri čemer mora iz aneksa izhajati,da javni uslužbenci, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v višji plačni razred, ne pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1.4.2015 oziroma s 1.4.2016, temveč s 1.12.2015 (za napredovanje v letu 2015) oziroma s 1.12.2016 (za napredovanje v letu 2016).

Funkcionarji (sodniki, državni tožilci, državni pravobranilci) napredujejo v letih 2015 in 2016 v višji plačni razred, v kolikor so izpolnjeni pogoji določeni v specialnih predpisih, vendar pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1.12.2015 (napredovanje v letu 2015) oziroma 1.12.2016 (napredovanje v letu 2016), kar mora izhajati tudi iz njihovih aktov o napredovanju.

Kar zadeva napredovalno obdobje se leti 2015 in 2016 štejeta v napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred.

Napredovanje v višji naziv

Funkcionarji in javni uslužbenci napredujejo v letih 2015 in 2016 v naziv oziroma višji naziv, v kolikor so izpolnjeni pogoji določeni v specialnih predpisih in v rokih kot jih določajo področni predpisi, vendar pridobijo pravico do plače v skladu z nazivom oziroma višjim nazivom s 1.12.2015 (napredovanje v letu 2015) oziroma 1.12.2016 (napredovanje v letu 2016). Zamik pravice do izplačila plače mora izhajati tudi iz njihovih delovnopravnih aktov (zamik se določi v samem aktu o napredovanju v naziv ali pa se zamik določi s posebnim aktom o določitvi plače, odvisno od področne zakonodaje).

Izjema od predhodno navedenega so le javni uslužbenci in funkcionarji, ki v letu 2015 oziroma 2016 pridobijo naziv ali višji naziv, ki je pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katero se premeščajo, oziroma za katerega sklepajo pogodbo o zaposlitvi. V teh primerih pridobijo javni uslužbenci in funkcionarji pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s samo pridobitvijo naziva ali višjega naziva.

2. Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela

Skladno s 6. členom ZUPPJS15 se lahko delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v letu 2015 izplačuje v omejenem obsegu. In sicer se lahko za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih nalog porabi največ 40% sredstev iz prihrankov, določenih v 22. d členu ZSPJS. Izjemoma lahko uporabniki v primeru veljavnih sporazumov ali dogovorov med delodajalcem in reprezentativnim sindikatom za dejavnost ali poklic v javnem sektorju, ki se nanašajo na delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, porabijo odstotek sredstev iz prihrankov, ki je veljal ob podpisu navedenega akta.

Na individualni ravni lahko višina dela plače iz naslova povečanega obsega dela za opravljanje rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna znaša največ 20% osnovne plače javnega uslužbenca, oziroma skupno največ 30% osnovne plače javnega uslužbenca v primeru izplačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova sredstev posebnega
projekta (torej iz naslova rednega dela in projektov ter posebnih projektov).

II. Ukrep, ki zadeva povračila stroškov v zvezi z delom in druge prejemke

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence

ZUPPJS15 v 9. členu ne glede na določbo 245. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206 in 85/14 – ZUJF-B), v letu 2015 dopušča nižji znesek vplačil kolektivnega zavarovanja delodajalca za javne uslužbence, kot ga določa Zakon o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03). Ukrep je začasne narave.

Skladno z 2. členom Aneksa h KPND znaša minimalna premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja:

- od 1.1.2015 do 30.6.2015 2,68 evra (10% zneska, določenega s Sklepom o uskladitvi minimalne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 1/13; v nadaljevanju Sklep o uskladitvi)),

- od 1.7.2015 do 31.10.2015 4,02 evra (15% zneska, določenega s Sklepom o uskladitvi),

- od 1.11.2015 do 31.12.2015 8,03 evra (30% zneska, določenega s Sklepom o uskladitvi).

Dodatne premije, določene na dan 1.1.2015 s Sklepom o uskladitvi, znašajo v obdobju od 1.1.2015 do 30.6.2015 10%, v obdobju od 1.7.2015 do 31.10.2015 15%, v obdobju od 1.11.2015 do 31.12.2015 pa 30% zneska določenega s Sklepom o uskladitvi.

Konkretne višine tako minimalnih kot dodatnih premij so za vsako posamezno obdobje določene v prilogi Aneksa h KPND.

Od 1.1.2016 pa so javni uslužbenci upravičeni do premij v višini, kot so določene v Sklepu o uskladitvi in upoštevaje uskladitve minimalne premije v višini iz navedenega sklepa s 1.1.2014, 1.1.2015 in 1.1.2016.