Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Plače v javnem sektorju:

Prejeli smo vaše vprašanje, v katerem navajate, da je bilo v inšpekcijskem nadzoru v občinski upravi ugotovljeno, da je bila javni uslužbenki v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, na podlagi tretjega odstavka 73. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF: v nadaljevanju: ZJU) določena za 20 % višja osnovna plača, kot je s predpisi določena za svetovalca III. Javni uslužbenki so plačo določili tako, da so kot osnovo za obračun plače vzeli 28. plačni razred in dodali 20%. Glede na določbo 15. člena Zakona o sistemu plač v javenm sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14 in 95/14 – ZUPPJS15: v nadaljevanju: ZSPJS ) vas zanima naslednje:

- ali se v opisanem primeru javni uslužbenki osnovna plača določi tako, da se k osnovnemu plačnemu razredu, za delovno mesto svetovalec in uradniški naziv svetovalec III, to je 28. plačnem razredu, doda 5 plačnih razredov in kot osnovna plača določi 33. plačni razred (kar je več kot 20%) in

- kako se določi plača v primeru, ko je na podlagi tretjega odstavka 73. člena ZJU javnemu uslužbencu določena npr. za 10 ali 15 % višja osnovna plača.

ZSPJS v 15. členu določa, da se v primerih, določenih s posebnim zakonom, lahko osnovna plača javnega uslužbenca, ki sklene delovno razmerje za določen čas, poveča za določeno število plačnih razredov, pri čemer se kot osnova upošteva plačni razred ustreznega delovnega mesta oziroma naziva. Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZSPJS je osnovna plača javnega uslužbenca določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščeno delovno mesto oziroma naziv, na katerega je javni uslužbenec razporejen oziroma, ki ga je pridobil z napredovanjem.

Skladno s tretjim odstavkom 73. člena ZJU se lahko za delovna mesta iz 1. in 3. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona (delovna mesta v kabinetu in za strokovna dela, ki se organizirajo kot projekti z omejenim časom trajanja, in za izvrševanje javnih nalog v primeru začasno povečanega obsega dela, ki po svoji naravi traja določen čas in ga ni mogoče izvrševati z obstoječim številom javnih uslužbencev) v pogodbi o zaposlitvi določi do 20% višja osnovna plača, kot je s predpisi določena za uradnika v določenem nazivu oziroma na delovnem mestu, če so za to zagotovljena finančna sredstva. Soglasje k določitvi višje osnovne plače v organih državne uprave mora podati vlada, za druge državne organe sam državni organ, za uprave lokalnih skupnosti pa župan.

Glede na to, da ZSPJS, kot kasnejši zakon določa, da je osnovna plača javnega uslužbenca določena s plačnim razredom in se lahko v primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas poveča za določeno število plačnih razredov, je treba določbo tretjega odstavka 73. člena ZJU, v skladu s katero se lahko v pogodbi o zaposlitvi določi do 20% višja osnovna plača, razumeti na način, da se lahko osnovna plača javnega uslužbenca poveča za določeno število plačnih razredov, pri čemer se kot najvišje število plačnih razredov upošteva tisto število, katerega nominalni znesek je najbližje 20% osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva, to je 5 plačnih razredov.

Delodajalec torej višjo osnovno plačo javnemu uslužbencu na podlagi 15. člena ZPSJS v povezavi s tretjim odstavkom 73. člena ZJU določi z uvrstitvijo v plačni razred, ki je za en, dva, tri, štiri ali pet plačnih razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva in ne z določitvijo višje osnovne plače v odstotkih.