Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Plače v javnem sektorju:

Prejeli smo vaš dopis, v katerem navajate, da je bila javna uslužbenka zaposlena za določen čas za opravljanje dela na projektu na delovnem mestu poslovni sekretar VI, na katerem je bila na podlagi 15. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14 in 95/14 – ZUPPJS15: v nadaljevanju: ZSPJS) v povezavi s 73. členom Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF: v nadaljevanju: ZJU) uvrščena v 26. plačni razred. S 1.4.2015 je napredovala za 2 plačna razreda, pravico do plače za 28. plačni razred bi pridobila s 1.12.2015. Od 1.7.2015 je zaposlena na občini za nedoločen čas na delovnem mestu poslovni sekretar VI. Župan ji je na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS dal soglasje za uvrstitev v 26. plačni razred. Zanima vas, za kateri plačni razred se javni uslužbenki izplačuje plača do 1.12.2015 in za kateri plačni razred od 1.12.2015 dalje.

Skladno s prvim odstavkom 20. člena ZSPJS javni uslužbenec v primeru premestitve ali sklenitve pogodbe o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu v nižjem ali istem tarifnem razredu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah, obdrži število plačnih razredov napredovanj, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu.

Javna uslužbenka je na prejšnjem delovnem mestu imela določeno za pet plačnih razredov višjo osnovno plačo na podlagi 15. člena ZSPJS v povezavi s tretjim odstavkom 73. člena ZJU, dva plačna razreda pa je s 1.4.2015 pridobila z napredovanjem na delovnem mestu.Pojasnjujemo, da ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi oziroma premestitvi na drugo delovno mestoprenos plačnih razredov, pridobljenih na podlagi 15. člena ZSPJS v povezavi s tretjim odstavkom 73. člena ZJU, ni možen, saj so ti plačni razredi pridobljeni zaradi dejstva sklenjenega delovnega razmerja za določen čas, torej je višja uvrstitev na navedeni pravni podlagi povezana z začasno naravo dela na delovnem mestu in zato javni uslužbenec plačnih razredov po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, sklenjene iz razlogov, določenih v 73. členu ZJU, ne ohrani.

Skladno s prvim odstavkom 7. člena Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 (Uradni list RS, št. 95/14) (napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev v letih 2015 in 2016) ne glede na določbe 16. in 17. člena ZSPJS in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter določbe drugih predpisov in splošnih aktov javni uslužbenci in funkcionarji, ki v letu 2015 napredujejo v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. decembrom 2015. Iz navedenega člena izhaja, da je razlikovanje med uvrstitvijo javnega uslužbenca v višji plačni razred, dosežen z napredovanjem in plačnim razredom, za katerega javni uslužbenec dejansko prejema plačo, treba upoštevati tudi ob premestitvi oziroma sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto v času interventnih ukrepov. Torej bi se lahko javni uslužbenki ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na delovnem mestu poslovni sekretar VI upoštevala plačna razreda napredovanj, ki ju je dosegla na prejšnjem delovnem mestu, vendar bi pravico do plače za navedena plačna razreda pridobila šele s 1.12.2015.

Skladno z drugim odstavkom 19. člena ZSPJS se lahko javnega uslužbenca, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, ob zaposlitvi, na podlagi soglasja, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv, uvrsti v plačni razred, ki je za največ pet plačnih razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, vendar ne v višji plačni razred, kot ga je možno doseči z napredovanjem. Navajate, da je župan v konkretnem primeru javni uslužbenki podal soglasje k uvrstitvi v 26. plačni razred. Drugi odstavek 19. člena ZSPJS v razmerju do prvega odstavka 20. člena ZSPJS, ki omogoča prenos plačnih razredov napredovanj, doseženih na prejšnjem delovnem mestu, ni subsidiaren, kar bi pomenilo, da se sprva opravi prenos plačnih razredov napredovanj, nato pa se, če javni uslužbenec na podlagi prenosa še ni dosegel petega plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, uvrsti v višji plačni razred, temveč drugi odstavek 19. člena ZSPJS predstavlja poseben institut, ki omogoča, da se javnega uslužbenca, če so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v navedenem členu, uvrsti v višji plačni razred, ki pomeni tudi takojšnjo pridobitev pravice do plače v skladu s plačnim razredom, v katerega se javni uslužbenec uvrsti. Edina omejitev, ki jo drugi odstavek 19. člena postavlja je uvrstitev v plačni razred, ki je za največ pet plačnih razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, kar v konkretnem primeru pomeni, da se javna uslužbenka na navedeni podlagi ne more uvrstiti višje kot v 26. plačni razred. Javna uslužbenka ima torej pravico do plače v skladu z uvrstitvenim, 26. plačnim razredom, od sklenitve pogodbe o zaposlitvi dalje. Pri tem pa opozarjamo, da javna uslužbenka s 1.12.2015 ne pridobi še dveh dodatnih plačnih razredov napredovanj iz naslova prenosa plačnih razredov napredovanj po prvem odstavku 20. člena ZSPJS, saj je navedena plačna razreda ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi nadomestila višja uvrstitev na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS.