Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Plače v javnem sektorju:

Ministrstvo za javno upravo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju, seznanja vse proračunske uporabnike o pravilnem izračunu dodatka za delovno dobo. Namen seznanitve je odpraviti nepravilnosti pri izračunu dodatka za delovno dobo, saj posamezni proračunski uporabniki različno upoštevajo štetje let delovne dobe.

Delovna doba je delovna doba v delovnem razmerju, kot je to opredeljeno v deseti točki 6. člena Zakona o javnih uslužbencih(Uradni list RS, št. 56/02, 110/02, 02/04, 23/05, 35/05 - upb1, 62/05, 75/05, 113/05, 32/06 - upb2, 33/07, 63/07-upb3, 65/08, 40/12). Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10, 105/10, 45/12, 24/13, 51/13, 12/14, 24/14, 52/14, 59/14 in 24/15 v nadaljevanju: Uredba) v skladu z zakonskim pooblastilom predpisuje metodo izračuna plač v javnem sektorju.

Dodatek za delovno dobo je v Uredbi opredeljen kot

C020 = [osnovna plača FJU] X faktor X [število dopolnjenih let delovne dobe].

V šestintridesetem odstavku 19. člena Uredbe je določeno, da je osnovna plača javnega uslužbenca oziroma funkcionarja plača v izrazih Z070 ali Z116 ali Z118 ali Z571 ali Z580 ali Z581 ali Z591 ali Z592. Navedeno pomeni, da se v zgornjem izračunu dodatka za delovno dobo pod navedbo [osnovna plača FJU] upošteva navedene izraze odvisno od konkretnega primera.

Če gre za krajši delovni čas je navedba [osnovna plača FJU] pri izračunu dodatka osnovna plača za krajši delovni čas. Ta je opredeljena v izrazu Z071 = (Z070 / Z050)   X Z052 ali (Z070 / Z053).

Navedbo [število dopolnjenih let delovne dobe] pri izračunu dodatka za delovno doboje po našem mnenju treba obravnavati v kontekstu določbe desete točke 6. člena Zakona o javnih uslužbencih. Ta namreč določa, da se za delovno dobo šteje doba v delovnem razmerju.

Upoštevaje navedeno, je ne glede na dejstvo, da javni uslužbenec v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravlja naloge v krajšem delovnem času od polnega, delovno dobo treba šteti glede na dobo v delovnem razmerju in ne glede na delovni čas oziroma število ur dela. To pa pomeni, da je javnim uslužbencem, ki imajo sklenjeno delovno razmerje npr. 5 zaključenih let delovne dobe, kljub dejstvu, da delo opravljajo v krajšem delovnem času, za namen obračuna dodatka za delovno dobo, treba pri izračunu upoštevati 5 let delovne dobe. Višina dodatka pa se odmeri glede na sorazmerno višino osnovne plače in je v primeru, ko delavec dela le npr. polovični delovni čas, nižji, ker je nižja osnova, od katere se računa.

Iz navedenega izhaja, da se pravica do dodatka za delovno dobo uveljavlja sorazmerno višini osnovne plače, pri čemer faktor za izračun dodatka ostaja nespremenjen, upoštevaje število let delovne dobe, pri čemer zaključeno leto ni odvisno od števila ur dela.