Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Uslužbenski sistem:

Na Ministrstvo za javno upravo smo prejeli vaša vprašanja, v katerih nas prosite za mnenje glede povračila stroškov prevoza na delo in z dela, v zvezi s povračilom stroškov prevoza v primeru spremembe bivališč in izjave ter prihoda na delo z različnih bivališč.

Uvodoma navajamo, da je področje povračila stroškov prevoza na delo in z dela za javne uslužbence urejeno v Zakonu za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 - ZPIZ-2, 104/12 - ZIPRS1314, 105/12, 25/13 - odl. US, 46/13 - ZIPRS1314-A, 56/13 - ZŠtip-1, 63/13 - ZOsn-I, 63/13 - ZJAKRS-A, 99/13 - ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 101/13 - ZDavNepr, 107/13 - odl. US, 85/14 in 95/14 – v nadaljevanju ZUJF), Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti RS in kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev (U.l. RS št. 40/12). Za tolmačenje kolektivnih pogodb so pristojne komisije za razlago kolektivnih pogodb.

V nadaljevanju vam v skladu s pristojnostmi ministrstva na vaša vprašanja podajamo naslednja stališča:

1. Delavka ima stalno bivališče oddaljeno od Lipice v eno smer 85 km. Ko se je zaposlila, si je v Lipici uredila začasno bivališče in potnih stroškov ni prejemala. Iz Lipice se je nato preselila najprej na začasno bivališče, oddaljeno 12km v eno smer in za to prejemala tudi potne stroške. Po uveljavitvi ZUJF-a pa je začasno bivališče v kratkem času zamenjala še dvakrat, in sicer najprej v 40 km oddaljen kraj, po dveh mesecih pa v kraj, ki je od Lipice oddaljen 35 km. Kako naj ji pravilno obračunamo potne stroške? Ali mora vsakič znova podati izjavo in ji vsakič znova priznamo potne stroške iz Lipice do kraja začasnega bivališča (oz. kraja iz katerega se dejansko vozi na delo), ali pa ji, glede na to, da je je preselila v kraj, ki je bolj oddaljen o delovnega mesta, ne moremo priznati potnih stroškov za daljo pot in bi ji morali izplačevati še vedno potne stroške za kraj, ki je oddaljen 12 km od kraja delovnega mesta. Za nas velja KP za Kulturne dejavnosti v RS, izplačujemo pa kilometrino, ker nimamo urejenega javnega prevoza.

Ministrstvo je glede na navedeno tematiko že podalo stališča, ki so objavljena na:

http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/SOUS/mnenja/stalno_zacasno_bivalisc.pdf in

http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/SOUS/mnenja/stroski_prevoz_sprememba_bivalisca.pdf .

Tako začasno bivališče kot stalno bivališče se glede povračila stroškov prevoza na delo in z dela obravnava enakovredno, in sicer kot bivališče. Posledično se stroške prevoza povrne z bivališča (stalnega ali začasnega), ki ga javni uslužbenec poda v izjavi. V konkretnem primeru torej, če ima javni uslužbenec uradno prijavljeno začasno bivališče, se dejansko vozi od tega bivališča na delo in z dela, ter to navede tudi v izjavi za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo od tega (začasnega) bivališča.

Kot kraj, od katerega se dejansko vozi na delo, se za določitev višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela šteje kraj, na katerem javni uslužbenec nima prijavljenega bivališča (stalnega ali začasnega) in je bliže delovnemu mestu kot kraj bivališča. V tem primeru se stroški prevoza povrnejo javnemu uslužbencu s tega kraja. V kolikor je ta kraj bolj oddaljen od kraja bivališča (stalnega ali začasnega), pa se stroški prevoza javnemu uslužbencu povrnejo od kraja bivališče.

Ob spremembi kraja, iz katerega se javni uslužbenec vozi na delo in z dela, mora, kot je navedeno v zgornjih stališčih in kolektivnih pogodbah, delodajalcu podati novo izjavo v osmih dneh od spremembe bivališča oziroma od spremembe kraja, iz katerega se vozi na delo in z dela. Posledično se v skladu z zgoraj navedenim določi novo višino povračila stroškov prevoza. Pri določitvi višine povračila mora delodajalec upoštevati tudi omejitev, ki je določena glede spremembe bivališča oziroma spremembe izjave - to je omejitev najvišjega možnega izplačila povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini minimalne plače.

2. Pri nas je zaposlen tudi delavec, ki ima stalno bivališče v kraju, ki je od delovnega mesta oddaljen v eno smer približno 40 km. Ker si je pričel ustvarjati družino, si je uredil začasno bivališče kraju, ki je od delovnega mesta oddaljeno v eno smer 165 km. Delodajalca je zaprosil, če bi mu lahko izplačali potne stroške za daljšo pot vsaj 15x mesečno (ne za cel mesec), saj se iz tega naslova ne vozi stalno. Ali je upravičen do izplačila potnih stroškov za daljšo pot, in če je, ali bi moral mesečno oddati poročilo, tako da bi mu lahko točno obračunali potne stroške.

Tako kolektivne pogodbe kot ZUJF določajo, da se v izjavi napiše vsa bivališča in kraj, od koder se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, če ta kraj ni bivališče javnega uslužbenca. Navedeni akti tudi ne omejujejo izpolnjevanje izjave na način, da bi lahko bil vpisan samo en kraj, temveč dopuščajo, da javni uslužbenec izpolni vse navedene kraje. Iz navedenega izhaja, da akti ne prepovedujejo, da se javnemu uslužbencu povrne povračilo iz dveh ali več krajev.

Glede na dejstvo, da se v vašem primeru javni uslužbenec del meseca vozi na delo in z dela iz začasnega bivališča, ki je bolj oddaljeno delovnemu mestu ter glede na dejstvo, da je tudi v izjavi navedel, da se na delo in z dela vozi tudi iz začasnega bivališča, menimo, da se mu stroški prevoza na delo in z dela za dneve, ko se vozi z začasnega bivališča, povrnejo iz začasnega bivališča, ki je bolj oddaljen od delovnega mesta, ter za dneve, ko se vozi s stalnega bivališča, pa se stroški povrnejo s kraja stalnega bivališča. Pri tem je treba upoštevati omejitev najvišje višine izplačila povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini minimalne plače.