Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Uslužbenski sistem:

V zvezi z vašim dopisom z dne 9. 7. 2015, v katerem nas sprašujete kako pravilno obračunati upravičeno (neplačano) odsotnost v aplikaciji Mferac za uslužbenko, ki opravlja funkcijo nepoklicne podžupanje, vam sporočamo naslednje.

V skladu z 2. členom Zakona o funkcionarjih v državnih organih - ZFDO (Uradni list RS, št. 30/90, 2/91-I, 18/91, 22/91, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 109/12 in 21/13) (1*) imajo funkcionarji, ki nepoklicno opravljajo funkcijo, pravico do nadomestila osebnega dohodka oziroma izgubljenega zaslužka, pravico do dela osebnega dohodka, določenega za funkcijo ter do povračila stroškov, ki jih imajo pri delu in v zvezi z delom.

V zvezi s pravico do nadomestila dohodka glede katere ste postavili vprašanje, ima v skladu s 13. členom ZFDO funkcionar, ki nepoklicno opravlja funkcijo, pravico do nadomestila osebnega dohodka, če se mu osebni dohodek zmanjša za čas, ko je opravljal delo, ki izhaja iz funkcije. Nadomestilo osebnega dohodka se izplačuje funkcionarju v podjetju, drugi organizaciji, organu ali delodajalcu, kjer je funkcionar v delovnem razmerju, iz sredstev družbenopolitične skupnosti, kjer opravlja funkcijo.

Nadalje je v drugem odstavku 13. člena ZFDO določeno, da se nepoklicnim funkcionarjem za opravljanje funkcije prizna del osebnega dohodka, ki je sorazmeren obsegu opravljenega dela, za katerega funkcionar ni prejel nadomestila osebnega dohodka po prvem odstavku. Ta del osebnega dohodka lahko znaša največ 33 % osebnega dohodka, ki bi pripadal funkcionarju za poklicno opravljanje funkcije za poln delovni čas.

Navedeno po našem mnenju (2*) tudi pomeni, da mora vaša uslužbenka, ki opravlja funkcijo podžupanje nepoklicno, za preostali del, ki ni povrnjen v višini nadomestila s strani občine, opravljati delo v skladu z pogodbo o zaposlitvi in vaše vprašanje v zvezi z vnosom upravičene neplačane odsotnosti v aplikacijo MFERAC, ne potrebuje odgovora, saj se mora ta del pokriti na podlagi opravljenega dela in upravičenih plačanih odsotnosti, ne pa z obračunom neplačane odsotnosti kot predlagate.

Dodajamo še, da je bilo v mnenju Službe za lokalno samoupravo št. 032-195/2015/2 z dne 3. 11. 2014, ki je bilo pripravljeno na podlagi vprašanja občine, napačno navedeno »da je določbo drugega odstavka 13. člena ZFDO treba razlagati tako, da občina prizna delodajalcu, kjer je nepoklicni podžupan v rednem delovnem razmerju in ki uveljavlja pravico do dela plače za čas, ko je opravljal občinsko funkcijo, povračilo največ v višini 33 % plače, ki mu jo delodajalec izplačuje za redni delovni čas.« Pravilno je upoštevati besedilo navedenega člena, ki govori o največ 33 %osebnega dohodka, ki bi pripadal funkcionarju za poklicno opravljanje funkcije za poln delovni čas. Navedena višina dohodka za poklicno opravljanje funkcije za poln delovni čas, pa se na podlagi 34. a člena Zakona o lokalni samoupravi – ZLS (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) določi v skladu z zakonom, ki ureja plače v javnem sektorju.(3*)Podatek o plačnem razredu podžupanje občine, če bi opravljala funkcijo poklicno, na podlagi katere boste obračunali ustrezen odstotek odsotnosti v tekočem mesecu, najdete v prilogi že omenjenega zakona, ki ureja plače v javnem sektorju (Priloga 3 - Plačni razredi funkcij v lokalnih skupnostih – A5). Plačni razred občinskih funkcionarjev je namreč odvisen od števila prebivalcev občine, v kateri opravljajo funkcijo, podatek o številu prebivalcev pa polletno objavlja Statistični urad Republike Slovenije.

Glede na navedeno še predlagamo, da javno uslužbenko opozorite na odsotnosti, ki po našem mnenju ne bi smele presegati predvidenih 33 % refundacije s strani občine, kjer opravlja nepoklicno funkcijo podžupanje. Hkrati predlagamo, da sklenete pisni dogovor ali sporazum z občino in sodelavko, s katerim boste vnaprej opredelili delež refundacije, naravo nalog, zaradi katerih bo sodelavka, ki opravlja funkcijo podžupanje, odsotna od delovnega procesa (npr. udeležba na sejah občinskega sveta, vodenje sej delovnih teles občinskega sveta, itd.), obveznost sodelavke, da njeno odsotnost zaradi optimalne organizacije delovnega procesa napoveduje vnaprej ipd.. Tako bo tudi župan, ki odreja naloge podžupanji seznanjen, v kolikšnem delu lahko podžupanji nalaga obveznosti znotraj delovnega časa, ki ga ima pri delodajalcu.

(1*) ZFDO je specialni predpis, ki podrobneje ureja pravico do odsotnosti z dela zaradi opravljanja funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih, ki jo v 168. členu določa Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1 (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr. in 47/15 – ZZSDT).

(2*) Navedeno stališče je usklajeno tudi s Službo za lokalno samoupravo.

(3*) Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14 in 95/14 – ZUPPJS15)