Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Uslužbenski sistem:

Na Ministrstvo za javno upravo smo prejeli vaš e-dopis, ki se nanaša na nadomestilo za ločeno življenje. Zanima vas, od kdaj delavcu lahko priznate nadomestilo za ločeno življenje, ker je vlogo podal za preteklo obdobje, v katerem je izpolnjeval že vse pogoje. Zanima vas, v kolikor zaposlenemu nadomestilo za ločeno življenje pripada od izpolnjevanja pogojev, torej lahko tudi za tri leta nazaj, od kdaj mu gredo obresti.

Uvodoma pojasnjujemo, da Ministrstvo za javno upravo ne more reševati konkretnih primerov, saj je to v pristojnosti delodajalca, oziroma osebe, ki izvršuje pravice in obveznosti delodajalca. Ministrstvo pa v okviru svojega delovnega področja posreduje le pojasnila in mnenja, ki so lahko v pomoč strokovni službi in predstojniku, ki odloča o pravicah javnih uslužbencev na podlagi zakona, podzakonskega predpisa in kolektivne pogodbe.

Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012, in veljavne spremembe; v nadaljevanju besedila: ZUJF) v 167. členu določa, da se nadomestilo za ločeno življenje zaposlenemu, ki je razporejen na delo več kot 70 kilometrov izven kraja bivališča njegove ožje družine in živi ločeno od ožje družine, izplačuje kot mesečno nadomestilo stroškov stanovanja. Vsebinsko je enaka opredelitev nadomestila za ločeno življenje tudi v 4. členu Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/2012 in veljavne spremembe).

V nadaljevanju pojasnjujemo, da ZUJF ureja nadomestilo za ločeno življenje za funkcionarje, za javne uslužbence pa ga ureja kolektivna pogodba oziroma aneks. Upoštevaje navedeno torej nadomestilo za ločeno življenje kot nadomestilo stroškov stanovanja v višini 140,45 evrov mesečno pripada funkcionarju ali javnemu uslužbencu, ki zaradi delovnih potreb živita ločeno od svoje ožje družine. Glede upravičenosti do nadomestila za ločeno življenje je torej treba upoštevati, da:

- ga lahko prejema funkcionar, ki je bil imenovan na funkcijo in zaradi opravljanja funkcije živi ločeno od svoje ožje družine,

- ga lahko prejema javni uslužbenec, ki je bil zaradi delovnih potreb premeščen oziroma razporejen v drug kraj, ki je več kot 70 km oddaljen od kraja bivališča njegove ožje družine, torej je praviloma po odločitvi delodajalca ločen od svoje ožje družine.

Nadomestilo za ločeno življenje torej lahko prejema le javni uslužbenec, ki je bil po odločitvi delodajalca zaradi delovnih potreb premeščen oziroma razporejen v drug kraj in ločen od svoje ožje družine kot določa Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti. Zato po našem mnenju upoštevaje določbe aneksa ni podlage za odobritev pravice do nadomestila za ločeno življenje v primeru, ko javni uslužbenec živi ločeno od svoje družine na podlagi lastnih odločitev in dejanj.

Če pa je ločeno življenje posledica odločitve delodajalca, ki je premestil javnega uslužbenca tako, da živi ločeno od svoje družine, potem javnemu uslužbencu nadomestilo za ločeno življenje pripada od dneva premestitve. Delodajalec bi moral svojo obveznost izpolniti, saj je s svojim dejanjem povzročil njen nastanek oziroma je vedel zanjo. Po našem mnenju javnemu uslužbencu v takem primeru pripadajo obresti od dneva nastanka obveznosti oziroma za obdobje, kot to določa zakon.