Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Uslužbenski sistem:

Na Ministrstvo za javno upravo smo prejeli vaše e-vprašanje, ki se nanaša na solidarnostno pomoč za primer invalidnosti. Zanima vas, ali je delavec upravičen do solidarnostne pomoči.

Uvodoma pojasnjujemo, da določbe Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF, Uradni list RS, št. 40/2012, 105/2012 in 95/14), ki v 8. poglavju urejajo povračila stroškov in druge prejemke iz delovnega razmerja, veljajo za funkcionarje in za tiste javne uslužbence, za katere tega ne ureja kolektivna pogodba. Glede na to, da so bili po sprejetju ZUJF sklenjeni tudi aneksi h kolektivnim pogodbam poklicev in dejavnosti, je treba za javne uslužbence upoštevati aneks, ki velja za delodajalca. Prav tako pojasnjujemo, da vsi aneksi enotno v 13. členu urejajo področje solidarnostnih pomoči, in sicer upoštevaje prvi odstavek 13. člena aneksov je treba upoštevati primere in postopek, določen v kolektivni pogodbi, kar pomeni, da je treba upoštevati primere, ob katerih javnemu uslužbencu ob izpolnjevanju pogojev pripada solidarnostna pomoč, ki jih določa kolektivna pogodba, ki velja za vas.

V nadaljevanju pojasnjujemo, da npr. KPND v 4. točki 40. člena določa, da delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v naslednjih primerih:

- smrt delavca ali ožjega družinskega člana,

- težja invalidnost,

- daljša bolezen,

- elementarne nesreče ali požari.

Na podlagi KPND in določbe 13. člena aneksa h KPND pripada javnemu uslužbencu solidarnostna pomoč v primeru invalidnosti (težja invalidnost je invalidnost II ali III. kategorije, ugotovljeno v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), če osnovna plača javnega uslužbenca, torej vrednost plačnega razreda, v katerega je javni uslužbenec uvrščen, v mesecu, ko se je ta primer zgodil, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače (znesek minimalne plače za polni delovni čas je od 1.1.2015 790,73 eurov).

Prav tako Razlaga KPND določa, da v primeru težje invalidnosti pripada delavcu solidarnostna pomoč samo enkrat in to ob priznanju težje invalidnosti (Uradni list RS, št. 19/2002).

V skladu z drugim odstavkom 13. člena aneksov je kriterij za pridobitev pravice do solidarnostne pomoči višina osnovne plače javnega uslužbenca. V skladu s 13. točko 2. člena ZSPJS je osnovna plača tisti del plače, ki ga prejema javni uslužbenec ali funkcionar na posameznem delovnem mestu, nazivu ali funkciji za opravljeno delo v polnem delovnem času in za pričakovane rezultate v posameznem mesecu. V osnovni plači je všteto tudi napredovanje javnega uslužbenca ali funkcionarja. V skladu z drugim odstavkom 5. člena ZSPJS pa se znesek osnovne plače določi z uvrstitvijo v posamezen plačni razred iz veljavne plačne lestvice, kar pomeni, da se upošteva vrednost plačnega razreda, ki ga je imel javni uslužbenec, ki se ga primerja z višino minimalne plače, kjer je treba upoštevati znesek minimalne plače za delo s polnim delovnim časom (od 1.1.2015 790,73 eurov), pri čemer se upošteva, da je, v skladu z navedenim v e-dopisu, javni uslužbenec član reprezentativnega sindikata, podpisnika aneksa h kolektivni pogodbi, ki velja za vas kot delodajalca in mu pripada za 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč. Aneks h KPND (Uradni list RS, št. 46/13) v 6. členu določa, da je do izplačila solidarnostne pomoči upravičen član reprezentativnega sindikata, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine 130 odstotkov minimalne plače.

Zahtevo za izplačilo v tem primeru vloži sindikat, na predlog člana, pri čemer pa je rok za vložitev 60 dni od nastanka primera oz. 60 dni od trenutka, ko je upravičenec zmožen vložiti predlog.

Predlagamo torej, da preverite, ali kolektivna pogodba, ki velja za vas kot delodajalca določa, da se solidarnostna pomoč izplača ob nastanku invalidnosti in ali javni uslužbenec izpolnjuje pogoj glede višine osnovne plače – da njegova osnovna plača v mesecu, ko je postal invalid, ne presega višine minimalne plače oziroma ne presega višine 130 % minimalne plače, če je član reprezentativnega sindikata, podpisnika aneksa h kolektivni pogodbi, ki velja za delodajalca.