Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Uslužbenski sistem:

Na Ministrstvo za javno upravo smo prejeli vaše vprašanje glede določitve ustreznega delovnega mesta za opravljanje nalog občinskega pravobranilstva, kot ga ureja Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin – ZUUJFO (Uradni list RS, št. 14/15) v 13. členu.

Navedeni člen med drugim določa, da se glede položaja, pravic in obveznosti vodje občinskega ali medobčinskega pravobranilstva in občinskega pravobranilca uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne uslužbence, če ZUUJFO ne določa drugače, ZUUJFO pa glede položaja, pravic in obveznosti ne določa nič drugače, razen dodatnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki lahko opravlja naloge občinskega pravobranilca ali naloge vodje občinskega pravobranilca. Upoštevaje navedeno ima torej občinski pravobranilec status javnega uslužbenca – uradnika, kar pomeni, da je treba sistemizirati uradniško delovno mesto.

Glede na to, da ZUUJFO določa dodatne pogoje za opravljanje nalog občinskega pravobranilca, je treba pri sistemizaciji delovnega mesta najprej upoštevati pogoje, kot jih določata ZJU in Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 22/04, 43/04, (58/04 - popr.), 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 16/13, 18/13, 36/13, 51/13, 59/130, 14/14, 43/14), ki med ostalim v devetem odstavku 52. člena določa, da »če področni zakon za posamezna uradniška delovna mesta zahteva določeno stopnjo izobrazbe, se ta stopnja izobrazbe določi tudi kot pogoj za nazive, v katerih se naloge na tem delovnem mestu opravljajo. Posebni pogoji za opravljanje uradniškega delovnega mesta, določeni s področnimi predpisi, se štejejo tudi kot pogoji za nazive, v katerih se opravljajo naloge na teh delovnih mestih.”

Glede vašega konkretnega vprašanja pojasnjujemo, da je treba pogoj glede delovnih izkušenj določiti tako, kot navajate, torej za delovno mesto oziroma naziv podsekretar 6 let delovnih izkušenj in najmanj 3 leta po opravljenem pravniškem državnem izpitu. To pomeni, da je pogoj najmanj 3 let po opravljenem pravniškem državnem izpitu lahko izpolnjen v okviru 6 let ali tudi kasneje, bistvo je, da oseba izpolnjuje oba predpisana pogoja (6 let delovnih izkušenj in najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu).

Delovno mesto, na katerem se bodo opravljale naloge občinskega pravobranilstva, je treba sistemizirati v aktu o sistemizaciji delovnih mest, ki ga sprejme župan. Po našem mnenju konkretnega delovnega mesta s pogoji za zasedbo in opravljanje nalog ni treba navajati v odloku o ustanovitvi občinskega pravobranilstva oziroma v odloku o organizaciji, saj nenazadnje tudi ZJU v 21. členu določa, da če poseben zakon ne določa drugače, mora imeti vsak državni organ, uprava lokalne skupnosti in oseba javnega prava akt o sistemizaciji delovnih mest (v nadaljnjem besedilu: sistemizacija), v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog. Pri vsakem delovnem mestu se v sistemizaciji določijo najmanj opis nalog in pogoji za zasedbo delovnega mesta.