Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Uslužbenski sistem:

Na Ministrstvo za javno upravo smo prejeli vaš e-dopis, ki se nanaša na jubilejno nagrado. Zanima vas, kakšno vlogo ima prekinitev zaposlitve v javnem sektorju, oziroma ali se šteje vsa skupna delovna doba v javnem sektorju, ali se šteje samo od prekinitve dalje.

Uvodoma pojasnjujemo, da Ministrstvo za javno upravo ne more reševati konkretnih primerov, saj je to v pristojnosti delodajalca, oziroma osebe, ki izvršuje pravice in obveznosti delodajalca. Ministrstvo pa v okviru svojega delovnega področja posreduje le pojasnila in mnenja, ki so lahko v pomoč strokovni službi in predstojniku, ki odloča o pravicah javnih uslužbencev na podlagi zakona, podzakonskega predpisa in kolektivne pogodbe.

V nadaljevanju pojasnjujemo, da določbe Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF, Uradni list RS, št. 40/2012, 105/2012 in 95/14), ki v 8. poglavju urejajo povračila stroškov in druge prejemke iz delovnega razmerja, veljajo za funkcionarje, po sprejetju ZUJF pa so bili sklenjeni aneksi h kolektivnim pogodbam poklicev in dejavnosti, ki urejajo povračila stroškov in druge prejemke za javne uslužbence, zato je treba za javne uslužbence upoštevati aneks, ki velja za delodajalca.

Za zaposlene v organu v sestavi ministrstva velja Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: KPND) in pripadajoča aneksa (Uradni list RS, št. 40/12 in 46/13), ki določata, da javnemu uslužbencu pripada jubilejna nagrada za 10, 20 ali 30 let delovne dobe pri delodajalcih v javnem sektorju in da javnemu uslužbencu pripada jubilejna nagrada le v primeru, če je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju (5. člen).

V nadaljevanju pa pojasnjujemo še opredelitev delodajalcev v javnem sektorju, in sicer je bila ne 20.12.2013 v Uradnem listu RS številka 107/2013 objavljena Razlaga Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji v naslednjem besedilu:

Opredelitev delodajalcev v javnem sektorju – 12. člen Aneksa h KPND (Uradni list RS, št. 40/12)

(1) Kot delodajalec v javnem sektorju se za potrebe ugotavljanja izpolnjevanja pogoja za pridobitev pravice do jubilejne nagrade šteje:

1. delodajalec v javnem sektorju, kot ga opredeljujeta zakon, ki ureja javne uslužbence, in zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, od 13. 7. 2002 dalje;

2. delodajalec, ki po vsebini in statusu ustreza delodajalcu v javnem sektorju, kot ga opredeljujeta zakon, ki ureja javne uslužbence, in zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, in sicer:

– v celotni SFRJ do vključno 24. 6. 1991,

– v Republiki Sloveniji od 25. 6. 1991 dalje do vključno 12. 7. 2002,

– v državi članici EU v obdobju polnopravnega članstva Republike Slovenije v EU in

– v državi, ki ni članica EU, če je javnega uslužbenca na delo v državo, ki ni članica EU, napotil delodajalec;

3. institucija EU v obdobju polnopravnega članstva Republike Slovenije v EU.

(2) Kot delovna doba po tem členu šteje tudi delovna doba, ki jo je javni uslužbenec izpolnil pri mednarodni organizaciji, v kateri se je zaposlil s podporo Republike Slovenije.

Upoštevaje navedeno javnemu uslužbencu pripada jubilejna nagrada za 10, 20 ali 30 let delovne dobe pri delodajalcih v javnem sektorju, in sicer le v primeru, če je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju. Glede vašega vprašanja pa pojasnjujemo, da se za izpolnitev pravice do jubilejne nagrade šteje vsa delovna doba pri delodajalcih v javnem sektorju, ne glede na to, ali je bila vmes prekinitev ali ne.