Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Uslužbenski sistem:

Na Ministrstvo za javno upravo smo prejeli vaše vprašanje, v katerem nas prosite za mnenje glede povračila stroškov prevoza na delo in z dela predvsem glede povračila stroškov v obliki kombinacije kilometrine in javnega prevoza in upoštevanja hoje v časovno izgubo.

Uvodoma navajamo, da je področje povračila stroškov prevoza na delo in z dela za javne uslužbence urejeno v Zakonu za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 - ZPIZ-2, 104/12 - ZIPRS1314, 105/12, 25/13 - odl. US, 46/13 - ZIPRS1314-A, 56/13 - ZŠtip-1, 63/13 - ZOsn-I, 63/13 - ZJAKRS-A, 99/13 - ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 101/13 - ZDavNepr, 107/13 - odl. US, 85/14 in 95/14 – v nadaljevanju ZUJF), Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti RS in kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 40/12). Za tolmačenje kolektivnih pogodb so pristojne komisije za razlago kolektivnih pogodb. Navedeni odgovor je torej treba obravnavati izključno kot stališče v okviru pristojnosti ministrstva.

V zvezi z vašimi vprašanji pojasnjujemo, da se sodba Vrhovnega sodišča RS (VSRS sodba VIII Ips 199/2014, v nadaljevanju: sodba) ne opredeljuje izrecno glede možnosti kombinacija povračila stroškov prevoza delno v višini povračila za javni prevoz in delno v višini kilometrine, zato v navedenih primerih ravnate tako kot ste ravnali pred navedeno sodbo in pred novo ureditvijo stroškov prevoza v aneksih h kolektivnim pogodbam, saj tako sodba kot aneksi h kolektivnim pogodbam tega vprašanja ne urejajo posebej.

Glede našega stališča o pojmovanju 1 urne časovne izgube je citirana odločitev Vrhovnega sodišča glede vštevanja časa v enourno časovno izgubo zavzelo nekoliko drugačno stališče, kot je bilo pred izdajo te sodbe in v enourno časovno izgubo, ki v primeru preseganja povzroči upravičenost do kilometrine za celotno pot, če bi bila časovna izguba zaradi uporabe javnega prevoznega sredstva v eno smer daljša od ene ure, v to enourno časovno izgubo šteje tako čakanje ter tudi premagovanje pešpoti na vmesnih razdaljah, kot to izhaja tudi iz sodbe.