Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Plače v javnem sektorju:
Prejeli smo vaš dopis, v katerem prosite za mnenje v zvezi z zastaranjem vračila preveč izplačane plače. Navajate, da ste po prejemu revizijskega poročila Računskega sodišča, ki je ugotovilo, da je bila javna uslužbenka nepravilno uvrščena v višji plačni razred, prejeli mnenje, iz katerega izhaja, da je terjatev na vračilo preveč izplačane plače zastarala, saj se mora v primeru izplačevanja plače upoštevati 348. člen Obligacijskega zakonika, po katerem pravica, iz katere izvirajo občasne terjatve, zastara v petih letih, odkar je zapadla najstarejša neizpolnjena terjatev, po kateri dolžnik ni izvršil nobene dajatve več. Pravica zahtevati vračilo naj bi tako nastopila, ko je delodajalec prvič izplačal več, kot je bil dolžan izplačati. Ker je prvo izplačilo nastopilo leta 2008, naj bi tako pravica do zahteve za vračilo preveč izplačanih plač že zastarala.
Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13- popr., v nadaljevanju: ZDR-1) v 202. členu določa, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let. Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07-UPB1: v nadaljevanju OZ) ureja zastaranje v členih od 335 do 370. Skladno z določbo drugega odstavka 335. člena OZ zastaranje nastopi, ko preteče z zakonom določeni čas, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti. Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega (prvi odstavek 336. člena OZ) in nastopi, ko se izteče zadnji dan z zakonom določenega časa (337. člen OZ).
V zvezi z zastaranjem terjatev občasnih dajatev določa OZ v 347. členu, da te zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, pravica sama, iz katere izvirajo občasne terjatve, pa zastara v petih letih, odkar je zapadla najstarejša neizpolnjena terjatev, po kateri dolžnik ni izvršil nobene dajatve več.
Glede na to, da za terjatve iz delovnega razmerja ZDR-1 kot specialni predpis določa petletni zastaralni rok, se za zastaranje navedenih terjatev ne uporablja pravilo o triletnem zastaralnem roku, ki velja za občasne terjatve, niti pravilo 348. člena OZ o zastaranju same pravice, iz katere izvirajo občasne terjatve. Stališče, da plača ni občasna terjatev in zato zanjo ne veljajo določbe OZ, ki urejajo zastaranje občasnih terjatev je zavzela tudi sodna praksa (npr. Pdp 853/2001 z dne 29.11.2002, Pdp 502/2001 z dne 05.04.2002, Pdp 606/2002 z dne 27. 2. 2003). Glede na navedeno, stališče, da je plača občasna terjatev in naj bi, upoštevaje določbo 348. člena OZ, sama pravica do zahteve za vračilo preveč izplačanih plač zastarala, ni pravilno.