Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Plače v javnem sektorju:

Pojasnilo se nanaša na izplačilo razlike do minimalne plače v primeru, ko javni uslužbenec prejme plačilo za redno opravljeno delo in hkrati nadomestilo zaradi bolezni.

Zakon o minimalni plači (Ur. l. RS, št. 13/2010; ZMinP) v 2. členu določa, da ima delavec, ki dela poln delovni čas pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, ki je določena v skladu z ZMinP, pri čemer je minimalna plača mesečna plača za delo, opravljeno v polnem delovnem času. Znesek minimalne plače mora delodajalec izplačati delavcu tudi v primerih, ko bi imel delavec po določilih kolektivne pogodbe nižjo plačo. Skladno z zadnjim odstavkom navedenega člena pa ima delavec, ki dela krajši delovni čas pravico do sorazmernega dela minimalne plače.

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 in 40/12 – ZUJF in 46/13) v 5. členu določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.

Iz navedenega izhaja, da je k znesku osnovne plače javnega uslužbenca potrebno prišteti še zneske dodatkov (razen dodatka za delo preko polnega delovnega časa), za katere je upravičen in pa tudi znesek za delovno uspešnost, v kolikor ga je prejel. Tako dobljeni znesek je potrebno primerjati z zneskom minimalne plače.

Ker je minimalna plača najmanjša plača, ki pri delodajalcu v Republiki Sloveniji pripada delavcu za opravljeno delo, se pri izračunu razlike do minimalne plače v primeru bolniške odsotnosti primerja sorazmerni del plače s sorazmernim delom minimalne plače glede na opravljene ure rednega dela.

Razlika do minimalne plače, ki se javnemu uslužbencu tudi izplača, je po Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10, 105/10, 45/12, 24/13, 51/13,12/14 in 24/14, v nadaljevanju uredba) opredeljena pod šifro A020.

V primeru obračuna in izplačila nadomestila je osnova za izračun nadomestila minimalna plača. Višina nadomestila plače za čas odsotnosti zaradi bolezni in poškodbe, ki ni povezana z delom in, ki bremeni delodajalca, znaša 80%.

V skladu s četrtim odstavkom 144. in 410. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 - ZSVarPre-C in 101/13 - ZIPRS1415, v nadaljevanju ZPIZ-2) je najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače za leti 2013 in 2014 znesek minimalne plače. Od leta 2015 do 2017 znaša osnova 52% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.

Razlika med višino minimalne plače in višino obračunane plače, (ki je v primeru nadomestila v breme delodajalca manjša od minimalne plače, ker se izračuna v višini 80% do minimalne plače), je po uredbi opredeljena pod šifro A030 – razlika med minimalno in obračunano plačo in predstavlja le osnovo za obračun prispevkov, torej izplačilo pod šifro A030 se javnemu uslužbencu ne izplača.

Iz navedenega sledi, da v primerih bolniške odsotnosti javni uslužbenec ne more prejeti celotni znesek minimalne plače tako, kot ga prejme, če je prisoten na delu. Javni uslužbenec je upravičen do izplačila zneska razlike do minimalne plače (A020), ni pa upravičen do izplačila zneska razlike med minimalno in obračunano plačo (A030). Od navedenega zneska delodajalec plača prispevke v skladu s 144. in 410. členom ZPIZ-2.