Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Plače v javnem sektorju:

S strani Inšpektorata za javni sektor nam je bil v reševanje odstopljen vaš dopis v zvezi z napredovalnim obdobjem javnih uslužbencev, ki so bili razporejeni na delovno mesto »Bolničar« v III. tarifnem razredu, ob prehodu v nov plačni sistem pa so bili razporejeni na novo delovno mesto »Bolničar – negovalec IV«, ki je v IV. tarifnem razredu. Glede vašega vprašanja, ali je v pri navedenih javnih uslužbencih zaradi razporeditve na delovno mesto v višjem tarifnem razredu prišlo do prekinitve napredovalnega obdobja in je s 1. 8. 2008 napredovalno obdobje pričelo teči znova, podajamo naslednje pojasnilo:

Pogajalska komisija je dne 1.8.2008 sprejela stališče v zvezi z določbami Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov glede sklepanja aneksov k pogodbam o zaposlitvi v primerih spremenjenih delovnih mest glede na obstoječa delovna mesta, ki je relevantno tudi v kontekstu odgovora na vaše vprašanje, zato ga v nadaljevanju povzemamo.

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) v 48. in 48.a členu določa, da se prehod v nov plačni sistem izvede z aneksom k pogodbi o zaposlitvi. Takšna ureditev ne spreminja delovnopravnega položaja javnega uslužbenca, vendar prehod na nov plačni sistem z aneksom temelji na določenih predpostavkah, ki morajo biti izpolnjene za to, da je takšen aneks zakonit. Temelja predpostavka, zaradi katere ZSPJS vsebuje navedeni določbi in ki mora za uporabo teh določb biti izpolnjena, je, da prehod v nov plačni sistem ne pomeni nobenih sprememb v vrsti opravil, ki jih opravlja javni uslužbenec in tudi ne sprememb v zahtevnosti njegovega delovnega mesta, pa tudi ne kakšnih drugih organizacijskih sprememb. O enaki zahtevnosti in enaki vrsti del in nalog bi bilo mogoče govoriti tudi v primeru, ko delovnega mesta, na katerem je javni uslužbenec opravljal delo do prevedbe in sprejema nove sistemizacije, ni več na enaki ravni zahtevnosti, obstaja pa delovno mesto, ki po vsebini ustreza delovnemu mestu, na katerem je javni uslužbenec opravljal delo do prevedbe, vendar se za zasedbo tega novega delovnega mesta zahteva višja stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za zasedbo prejšnjega delovnega mesta.V teh primerih predstavlja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju specialni predpis v odnosu do Zakona o delovnih razmerjih, zato bi bil aneks v naštetih primerih dopusten ne glede na to, da se spremeni naziv delovnega mesta ali če se spremeni opis del in nalog na način, ki ne posega v vsebino dela, ki ga je javni uslužbenec opravljal do prevedbe. zato zaradi takšnih sprememb, ki vsebinsko ne posegajo v delovno razmerje ni dopustno sklepati novih pogodb o zaposlitvi, ampak zgolj anekse.

Kot izhaja iz navedenega, je v primeru, da je ob prehodu v nov plačni sistem dejansko šlo zgolj za »prevedbo« delovnega mesta Bolničar v III. tarifnem razredu v delovno mesto Bolničar – negovalec IV (IV. tarifni razred), kar pomeni, da delovno mesto Bolničar – negovalec IV po vsebini ustreza delovnemu mestu Bolničar, ki pa v novem plačnem sistemu na isti ravni zahtevnosti ne obstaja več, bilo javnemu uslužbencu treba izdati aneks k pogodbi o zaposlitvi.

Izjemoma, in zgolj za tovrstne primere, je takrat pristojno ministrstvo za plače v javnem sektorju zavzelo stališče glede ohranitve doseženega števila napredovanj ob prehodu na novo delovno mesto. Kot izhaja iz dopisa takratnega Ministrstva za javno upravo (številka: 0100-1729/2008/4 z dne 13.1.2009), se zaradi enake vsebine nalog na obeh delovnih mestih, ob upoštevanju dejstva, da se te naloge v novem plačnem sistemu lahko opravljajo zgolj na delovnem mestu v višjem tarifnem razredu, ker prejšnjega delovnega mesta v novem sistemu ni več, dosežena napredovanja na prejšnjem delovnem mestu ohranjajo.

Čeprav gre po vsebini in zahtevnosti za enake naloge, pa je nesporno, da je v novem plačnem sistemu delovno mesto Bolničar – negovalec IV v aktu o sistemizaciji, upoštevaje kolektivno pogodbo, uvrščeno v višji tarifni razred kot je bilo delovno mesto Bolničar. ZSPJS v tretjem odstavku 16. člena določa, da se za napredovalno obdobje upošteva čas, ko je javni uslužbenec delal na delovnih mestih, za katere je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe. Ker se za delovno mesto Bolničar – negovalec IV zahteva višja in ne enak stopnja strokovne izobrazbe, se v konkretnem primeru napredovalno obdobje javnemu uslužbencu prekine. Navedeno izhaja tudi iz zgoraj citiranega mnenja takrat pristojnega ministrstva za plače v javnem sektorju.

Glede na navedeno, je javnemu uslužbencu s 1.8.2008 pričelo teči novo napredovalno obdobje, kar upoštevaje relevantno interventno zakonodajo pomeni, da bi ob izpolnitvi pogojev, lahko v višji plačni razred napredoval s 1.4.2015 (če ne bo prišlo do sprememb interventne zakonodaje).