Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Plače v javnem sektorju:

V dopisu prosite za pojasnilo glede ohranitve plačnih razredov napredovanja pridobljenih na podlagi drugega odstavka 19. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU in 50/14; ZSPJS) ob premestitvi zaradi delovnih potreb na drugo delovno mesto v nižjem ali istem tarifnem razredu.

Uvrstitev v plačni razred na podlagi določbe iz drugega odstavka 19. člena ZSPJS je namenjena predvsem temu, da se omogoči boljše nagrajevanje in stimulativni položaj javnim uslužbencem, za katere je delodajalec na podlagi njihovih referenc, to je znanj, usposobljenosti, veščin, delovnih izkušenj, presodil, da je za njihovo delo ustrezno, da se jim določi višja plača kot v začetnih plačnih razredih delovnega mesta oziroma naziva. Glede na to, da gre za vrednotenje posebnih veščin, delovnih izkušenj in drugih kompetenc, ki jih ima konkretni javni uslužbenec, so tako določeni plačni razredi trajno dodeljeni in se zato uvrstitev v višji plačni razred na tej podlagi šteje, kot da je plačni razred dosežen z napredovanji, To pa glede na določbe prvega odstavka 20. člena ZSPJS, za te javne uslužbence v primeru premestitve, tudi ko gre za premestitev zaradi delovnih potreb, ali sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu znotraj istega delodajalca in iste plačne skupine, pomeni ohranitev napredovanj. Prav tako se ti plačni razredi (ne v obliki prenosa, temveč kot izhodišče za določitev plače na drugem delovnem mestu) upoštevajo pri določitvi plače v primeru premestitve oziroma sklenitve pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto, ki je v višji tarifni skupini na podlagi prvega odstavka 19. člena ZSPJS.

Izjema so plačni razredi oziroma povišanje plače, ki je bilo javnemu uslužbencu določena na podlagi 73. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 - ZTFI-A, 69/08 - ZZavar-E in 40/12 – ZUJF; ZJU) v povezavi s 15. členom ZSPJS. Ti plačni razredi, ki so pridobljeni zaradi dejstva sklenjenega delovnega razmerja za določen čas, so torej pridobljeni zaradi razlogov, ki so začasne in ne trajne narave in so zato začasno pridobljeni plačni razredi in jih javni uslužbenec ne ohrani po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni na podlagi 73. člena ZJU. Takšno stališče je ministrstvo tudi že zavzelo in ga posredovalo proračunskim uporabnikom v dopisu številka 100-752/2008/17 z dne 16.1.2009.

Tudi Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08, 91/08 in 113/09) v šestem odstavku 5. člena določa, da se vsak plačni razred, dosežen z napredovanjem ali z uvrstitvijo nad plačni razred delovnega mesta, šteje za eno napredovanje. To torej pomeni, da je tudi plačni razred, pridobljen na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS, treba obravnavati, kot da je dosežen z napredovanjem. Če so torej izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 20. člena ZSPJS, javni uslužbenec ob premestitvi oziroma sklenitvi pogodbe o zaposlitvi tudi pri drugem delodajalcu (torej tam, kjer izdajatelj soglasja glede na drugi odstavek 19. člena ni isti), ohranja dosežena napredovanja.

Dejstvo, da je plačne razrede, ki jih javni uslužbenec pridobi na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS šteti, kot da so pridobljeni z napredovanjem, pa ne pomeni, da gre pri določitvi plače po drugem odstavku 19. člena ZSPJS dejansko za napredovanje. V dopisu številka 0103-15/2014/4 z dne 5.2.2014 Ministrstvo za notranje zadeve tako pojasnjuje zgolj to, da se tek napredovalnega obdobja javnega uslužbenca ob uvrstitvi v plačni razred na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS ne prekine, z utemeljitvijo, da tretji odstavek 16. člena ZSPJS določa, da lahko javni uslužbenec na podlagi zakona napreduje vsaka tri leta za en ali dva plačna razreda, če izpolnjuje predpisane pogoje. Kot napredovalno obdobje se šteje čas od zadnjega napredovanja v višji plačni razred. Za napredovalno obdobje se upošteva čas, ko je javni uslužbenec delal na delovnih mestih, za katera je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe oziroma se v skladu z določbo drugega odstavka 8. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede napredovalno obdobje ne prekine, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah.

Glede vprašanja možnosti odvzema plačnih razredov, ki jih je javni uslužbenec pridobil na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS s strani novega predstojnika je treba pojasniti, da se plača zaposlenih lahko spremeni in uskladi s predpisi v primeru, ko je bila določena v nasprotju s predpisi, splošnimi akti in kolektivnimi pogodbami, ne more pa predstojnik enostavno sprejeti odločitev in plačne razrede, ki jih je javni uslužbenec pridobil npr. na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS, enostavno vzeti.