Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Plače v javnem sektorju:

Prejeli smo vaš dopis, v katerem navajate, da ste pri nekaterih javnih uslužbencih ugotovili, da ste jih pri prevedbi oškodovali za en plačni razred. Navedeno želite popraviti, pri čemer se vam zastavlja vprašanje, ali morate upoštevati tudi splošni petletni zastaralni rok za zastaranje denarnih terjatev in triletni zastaralni rok za zastaranje zakonskih zamudnih obresti. Po vašem mnenju se pravila glede zastaranja v konkretnih primerih ne uporabljajo. Prav tako menite, da je potrebno upoštevati 341. člen Obligacijskega zakonika, ki določa, da se pisna pripoznava zastarane obveznosti šteje za odpoved zastaranju.

Dne 5.7.2014 je pričel veljati Zakon o spremembah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 50/14 – ZSPJS-S), ki je spremenil 3. a člen zakona, pri čemer pa določbe 3. a člena, ki urejajo postopek in pravice ter obveznosti javnih uslužbencev in delodajalcev v primeru premalo izplačanih plač, ostajajo nespremenjene.

Skladno s prvim odstavkom 3. a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU in 50/14 - ZSPJS) mora delodajalec, ki ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju plača določena v neskladju s tretjim odstavkom 3. člena zakona, torej v nasprotju z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njegovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, javnega uslužbenca ali funkcionarja nemudoma pisno obvestiti o neskladnosti in obrazložiti svoje ugotovitve. Hkrati mu mora tudi izročiti pisni predlog ustreznega individualnega delovno pravnega akta (pogodbe o zaposlitvi, sklepa ali odločbe), s katerim se neskladnost odpravi in določi plača v skladu z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njegovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami.

Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZSPJS izplačana nižja plača, kot bi mu pripadala, se mu razlika z zakonitimi zamudnimi obrestmi med izplačano in zakonito določeno plačo izplača skupaj s prvim izplačilom plače po ugotovitvi nastale nezakonitosti (drugi odstavek 3. a člena ZSPJS).

Določbo drugega odstavka 3. a člena ZSPJS je glede zamude dolžnika, zamudnih obresti in zastaranja potrebno razlagati v povezavi z določbami Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 – ZDR-1 in 78/13- popr., v nadaljevanju: ZDR-1) in Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07-UPB1; v nadaljevanju OZ).

ZDR-1 v 202. členu določa za terjatve iz delovnega razmerja petletni zastaralni rok. V skladu z navedeno določbo terjatve, tako iz naslova premalo izplačanih plač kot tudi iz naslova preveč izplačanih plač, zastarajo v roku petih let.

Zamudne obresti so po svoji naravi stranske in občasne terjatve in dospevajo dnevno – za vsak dan zamude, zato je zanje treba upoštevati tako pravila o zastaranju stranskih terjatev (344. člen OZ) kot tudi pravila o zastaranju občasnih terjatev (347. člen OZ). (1*)

Stranske terjatve, kot so tudi terjatve obresti, zastarajo, ko zastara glavna terjatev oziroma, ko bi zastarala, če ne bi prenehala z izpolnitvijo (344. člen OZ). Terjatve občasnih dajatev (tudi terjatve obresti) pa zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve (347. člen OZ).

Na podlagi prvega odstavka 347. člena OZ in v skladu z ustaljeno sodno prakso (npr. II Ips z dne 29.5.2014, Pdp 501/2013 z dne 5.9.2013) velja torej za zamudne obresti krajši triletni zastaralni rok. Zastaralni rok zamudnih obresti se določa drugače le v primeru, če je glavna terjatev že zastarala, saj se takrat tudi zamudne obresti štejejo za zastarane (344. člen OZ).

Iz zgoraj obrazloženega izhaja, da za posamezne terjatve na izplačilo plače velja petletni zastaralni rok, za zamudne obresti od teh terjatev pa triletni zastaralni rok.

OZ v 341. členu določa, da se pisna pripoznava zastarane obveznosti šteje za odpoved zastaranju, vendar je potrebno v javnem sektorju upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 16. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 - ZTFI-A, 69/08 - ZZavar-E in 40/12 - ZUJF), ki delodajalcem v javnem sektorju onemogoča izplačevanje zastaranih terjatev iz naslova premalo izplačanih plač. Glede na to, da delodajalci v javnem sektorju ne morejo pripoznati zastaranih terjatev, saj bi s tem oškodovali javna sredstva, morajo tudi v morebitnih sodnih postopkih ugovarjati zastaranje terjatev kot tudi zastaranje zakonskih zamudnih obresti.

(1*)Komentar OZ, splošni del, stran 469.