Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Plače v javnem sektorju:
Prejeli smo vaš elektronski dopis, v katerem nas sprašujete v zvezi z uvrstitvijo v plačni razred javnega uslužbenca, ki je bil zaposlen na delovnem mestu pod šifro C017162, Koordinator analitike in informacijske varnosti, tarifni razred VII/2, v nazivu Svetnik, izhodiščni plačni razred 41, z napredovanji 46 in je dosegel pet napredovanj ter je uvrščen v 46. plačni razred in se bo zaposlil v javnem zavodu na delovnem mestu pod šifro H029001, Strokovni svetnik z doktoratom, tarifni razred IX, izhodiščni plačni razred 42, z napredovanji 52. plačni razred. Javni uslužbenec prihaja iz druge službe v javnem sektorju na novo delovno mesto v javni zavod.
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), (Uradni list RS, št. 58/08, 108/09-UPB13, 107/09-odl. US, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11, 27/12-odl. US, 40/12, 46/13, 25/14, 50/14) določa v prvem odstavku 19. člena (Določitev plačnega razreda ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv), da se ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv javni uslužbenec uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje, oziroma na katerega je bil premeščen, oziroma v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je imenovan. Če bi bil javni uslužbenec zaradi premestitve na delovno mesto oziroma v naziv v višjem tarifnem razredu uvrščen v nižji ali isti plačni razred kot ga je dosegel z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu pred to premestitvijo, se mu plačni razred na novem delovnem mestu oziroma v nazivu določi tako, da se že doseženi plačni razred na delovnem mestu oziroma v nazivu pred premestitvijo oziroma imenovanjem poveča za en plačni razred. Ne glede na določbo prejšnjega stavka javnega uslužbenca ni možno uvrstiti v višji plačni razred kot znaša najvišji plačni razred delovnega mesta oziroma naziva, na oziroma v katerega je javni uslužbenec premeščen oziroma imenovan, ki ga je možno doseči z napredovanjem.
Navedena določba prvega odstavka 19. člena ZSPJS določa način določitve plače, če je javni uslužbenec premeščen na drugo delovno mesto v višji tarifni skupini, premestitev pa je možna samo znotraj istega delodajalca. Način določitve plače, da se plačni razred na novem delovnem mestu oziroma v nazivu določi tako, da se že doseženi plačni razred na delovnem mestu oziroma v nazivu pred premestitvijo oziroma imenovanjem poveča za en plačni razred, tako ne velja v primeru, če pride do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi zaradi zaposlitve na delovno mesto v višji tarifni skupini pri drugem delodajalcu
ZSPJS pa določa v drugem odstavku 19. člena, da če obstajajo za to utemeljeni razlogi, se lahko javnega uslužbenca ob zaposlitvi, na podlagi soglasja, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv, uvrsti v plačni razred, ki je za največ pet plačnih razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, vendar ne v višji plačni razred kot ga je možno doseči z napredovanjem.
Glede na navedeno pojasnjujemo, da se javnega uslužbenca ob zaposlitvi na novem delovnem mestu v javnem zavodu (prej je bil zaposlen na drugem delovnem mestu v javnem sektorju in ne v tem javnem zavodu) pod šifro H029001, Strokovni svetnik z doktoratom, tarifni razred IX, izhodiščni plačni razred 42, z napredovanji 52. plačni razred, uvrsti v izhodiščni 42. plačni razred. Sicer pa je možna tudi uporaba postopka določitve plače na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS in ob pridobitvi soglasja uvrstitev v plačni razred, ki je za največ pet plačnih razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva.
V kolikor pa bi se javni uslužbenec ob zaposlitvi pri novem delodajalcu zaposlil na delovno mesto v isti tarifni skupini, bi se mu plača določila na podlagi prvega odstavka 20. člena ZSPJS; ob morebitni kasnejši sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pri tem istem delodajalcu za delovno mesto v višji tarifni skupini, pa bi se mu lahko plača določila na podlagi prvega odstavka 19. člena ZPSJS.