Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Plače v javnem sektorju:

V nadaljevanju vam odgovarjamo na vaša vprašanja v zvezi z izvajanjem 3. a člena Zakona o spremembah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 50/14 – ZSPJS-S) v konkretnih primerih, ki jih navajate.

1. Javni uslužbenec v pogodbi o zaposlitvi ni imel določene odprave plačnih nesorazmerij, posledično se mu je izplačevala previsoka plača. Poleg prej navedene napake, je imel isti javni uslužbenec še napačno določeno napredovanje (plačo je prejemal za 45., namesto 44. plačni razred). Obe napaki sta bili ugotovljeni sedaj. Odprava nesorazmerij je bila odpravljena z mesecem junijem 2012 (upoštevaje ZUJF), popravek 1 plačnega razreda pa se je odpravil pri plači za mesec julij 2014. Zanima vas, ali se za sklenitev dogovora upoštevata dva 10 mesečna obdobja, upoštevaje dejstvo, da se je prva napaka odpravila z mesecem junijem 2012, druga napaka pa z julijem 2014.

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU in 50/14 - ZSPJS) v petem odstavku 3. a člen določa, da javni uslužbenec v primeru sklenitve dogovora povrne preveč izplačane zneske plač za obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona, vendar ne več, kot znaša dvakratnik zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca oziroma funkcionarja za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora.

V primeru, ko bila javnemu uslužbencu napačno izplačevana plača kot posledica več različnih nezakonitosti, se v obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZSPJS, torej v nasprotju z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, šteje obdobje zadnjih desetih mesecev pred vsakokratnim prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju s predpisi, torej od vsake posamezne odprave nepravilnosti, pri čemer pa javni uslužbenec na podlagi posameznega dogovora ne more vračati več, kot znaša dvakratnik zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora.

V konkretnem primeru je bila prva nezakonitost pri določitvi plače odpravljena 1. junija 2012, s pričetkom uporabe Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), druga nezakonitost je bila odpravljena 1. julija 2014. Obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZSPJS torej zajema obdobje od meseca avgusta 2011 do meseca maja 2012 in obdobje od meseca septembra 2013 do meseca junija 2014, pri čemer pa je pri sklenitvi dogovora potrebno upoštevati omejitev, v skladu s katero javni uslužbenec na podlagi posameznega dogovora ne more vračati več kot znaša dvakratnik njegove zakonito določene osnovne plače za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora.

2. V letu 2011 so bile ugotovljene nepravilnosti pri določitvi plač javnih uslužbencev. Vsi, ki so imeli previsoko določene plače, so sklenili dogovor o vračilu in preveč izplačane plače vrnili. V letu 2011 ste v skladu z novim Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z zaposlenimi sklenili nove pogodbe o zaposlitvi, v katerih so bile zopet nepravilnosti, ki so se odkrile ob inšpekcijskem nadzoru. Napake, ki so se odkrile pri posameznih javnih uslužbencih z nadzorom v letu 2013, se nanašajo na drugo obdobje in ne na obdobje za katere so javni uslužbenci že vrnili preveč izplačane zneske plač v letu 2011. Napake do danes še niso bile odpravljene, javnim uslužbencem še niste izdali obvestil, predlogov aneksov ter jih še niste pozvali k sklenitvi dogovorov. Zanima vas, kako pravilno postopati v teh primerih.

a) V zvezi z že sklenjenimi dogovori, na podlagi katerih so javni uslužbenci že vrnili preveč izplačane plače,je potrebno upoštevati prehodno določbo tretjega odstavka 6. člena ZSPJS-S, v skladu s katero imajo javni uslužbenci, ki so do uveljavitve novele že vrnili preveč izplačani znesek plač za obdobje, daljše od desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja višje plače, kot je določena v skladu z veljavnimi predpisi in kolektivnimi pogodbami oziroma znesek, ki presega dvakratnik zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora, pravico zahtevati vračilo zneska, ki so ga že povrnili in presega znesek, ki se v skladu z dogovorom vrača po noveli zakona. Delodajalec mora te javne uslužbence ponovno obvestiti o neskladnosti oziroma nezakonitosti določb o plači in o novi višini zneska preveč izplačanih plač, ki so ga dolžni vrniti. Javni uslužbenec pa lahko v 30 dneh od tega obvestila vloži zahtevo za vračilo preveč povrnjenega zneska preveč izplačanih plač. Rok je prekluzivni rok, to pomeni, da po poteku roka javni uslužbenec oziroma funkcionar izgubi pravico zahtevati vračilo.

Če javni uslužbenec, ki je delno ali v celoti že vrnil znesek preveč izplačanih plač, izpolnjuje pogoje za odpust dolga po sedmem odstavku 3. a člena zakona, torej je njegova osnovna plača ali drug prejemek v mesecu, v katerem se poda predlog za odpust dolga, enaka ali nižja od zneska minimalne plače, lahko v 30 dneh od pisnega obvestila vloži predlog za odpust dolga. Tudi ta rok je prekluzivni rok. O odpustu dolga odloči odgovorna oseba delodajalca s sklepom v 8 dneh od podaje predloga. Če javni uslužbenec izpolnjuje pogoje za odpust dolga, se mu povrne celoten znesek preveč izplačanih plač, ki jih je vrnil delodajalcu.

b) V zvezi z nepravilnostmi, ki so bile ugotovljene v letu 2013 in zajemajo obdobje od leta 2011, do uveljavitve novele ZSPJS-S pa javni uslužbenci še niso podpisali dogovorov o vračilu, je potrebno upoštevati določbo prvega odstavka 6. člena ZSPJS-S, ki določa, da se postopki, sproženi pred uveljavitvijo tega zakona dokončajo po določbah novele ZSPJS-S.

Delodajalci, ki so do uveljavitve novele ZSPJS-S, torej do 5.7.2014 ugotovili neskladnost določb o plači v pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca, vendar postopkov za odpravo nepravilnosti še niso izpeljali (javnega uslužbenca niso pisno obvestili o ugotovitvi neskladnosti, niti mu niso izročili pisnega predloga ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi) morajo nemudoma po uveljavitvi novele predložiti javnemu uslužbencu pisno obvestilo o ugotovljeni neskladnosti določb o plači z veljavnimi predpisi in kolektivnimi pogodbami in mu hkrati izročiti predlog aneksa h pogodbi o zaposlitvi, s katerim se neskladnost odpravi in določi plača v skladu z veljavnim normativnim okvirom. Ob upoštevanju prehodne določbe ZSPJS-S v povezavi z določbo novega 3. a člena zakona, začne od predložitve obvestila teči 30 dnevni rok za poziv za sklenitev dogovora z vsebino, kot jo določajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 3. a člena zakona (povrne se preveč izplačane zneske plač za obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja višje plače, kot je določena v skladu z veljavnimi predpisi in kolektivnimi pogodbami, vendar ne več, kot znaša dvakratnik zakonito določene osnovne plače za polni delovni čas). Če dogovor ni podpisan v roku 30 dni od predložitve v podpis, delodajalec vloži tožbo pred pristojnim sodiščem, pri čemer se tožbeni zahtevek glasi na celoten znesek preveč izplačane plače, torej tudi za obdobje, daljše od desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja višje plače, kot je določena v skladu z veljavnimi predpisi in kolektivnimi pogodbami in tudi za znesek, ki presega dvakratnik zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca oziroma funkcionarja za polni delovni čas. Javni uslužbenec pa lahko poda predlog za odpust dolga v 30 dneh od pisnega poziva delodajalca k podpisu dogovora.

3. Javni uslužbenci v pogodbi o zaposlitvi niso imeli določene odprave plačnih nesorazmerij, posledično se jim je izplačevala previsoka plača. Za večino javnih uslužbencev predstavlja obdobje zadnjih desetih zaporednih mesecev pred prenehanjem izplačevanja višje plače obdobje od meseca avgusta 2011 do meseca maja 2012. Zanima vas, kako se določi obdobje zadnjih desetih mesecev pri dveh javnih uslužbencih, ki sta prejemala starševsko nadomestilo oziroma nadomestilo v breme ZZZS:

a)     Javna uslužbenka je nastopila porodniški dopust julija 2011

V kolikor je bila javni uslužbenki po vrnitvi s porodniškega dopusta oz. dopusta za nego in varstvo otroka izplačevana zakonita plača, zajema obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZSPJS obdobje od meseca septembra 2010 do meseca junija 2011 (z nastopom porodniškega dopusta se je javni uslužbenki prenehala izplačevati nezakonita plača).

Če bi se konkretna javna uslužbenka vrnila s porodniškega dopusta oz. dopusta za nego in varstvo otroka 1. maja 2012 in bi se ji prenehala izplačevati nezakonita plača s 1.6.2012 (uveljavitev ZUJF), bi obdobje zadnjih desetih mesecev zajemalo obdobje od meseca avgusta 2011 do meseca maja 2012, kar pomeni, da bi dejansko vračala previsoko plačo le za mesec maj 2012.

b)    Javnemu uslužbencu se je v mesecu aprilu 2012 pričelo izplačevati nadomestilo v breme ZZZS

V kolikor se je javnemu uslužbencu po prenehanju izplačevanja nadomestila v breme ZZZS izplačevala zakonita plača, zajema obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZSPJS obdobje od meseca junija 2011 do meseca marca 2012 (s pričetkom izplačevanja nadomestila v breme ZZZS se mu je prenehala izplačevati nezakonita plača).