Pojasnilo je povzeto iz spletne strani Ministrstva za javno upravo RS, področje Delovna področja – Plače v javnem sektorju:

V nadaljevanju podajamo odgovore na konkretna vprašanja, ki ste jih zastavili v zvezi z izvajanjem novele ZSPJS-S.

1. Ali gre v primeru, da je javni uslužbenec v posameznem mesecu, ki je zajeto v obdobjevračila, prejel plačo le za nekaj dni, ostalo pa npr. v breme ZZZS, za podaljšanjeobdobja vračila za tiste dni, ko ni prejemal plače v breme delodajalca (npr. javniuslužbenec je v mesecu prejemal nadomestilo v breme ZZZS 5 dni, zato se za teh 5dni podaljša obdobje vračila)?

V obdobje vračila zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja višje plače, kot je določena v skladu z veljavnim normativnim okvirom, se šteje zadnjih deset zaporednih mesecev. Če javni uslužbenec del navedenega obdobja ni prejemal plače ali nadomestila plače v breme delodajalca (npr. odsotnosti iz naslova starševskega varstva, nadomestila v breme ZZZS), vrne preveč izplačane zneske le za tisti del obdobja, za katero je prejel previsoko plačo oziroma nadomestilo plače v breme delodajalca. Torej se v obdobje vračila šteje zgolj dneve, za katere je prejel preveč izplačano plačo ali preveč izplačano nadomestilo plače v breme delodajalca, kar pomeni, da se obdobje vračila ne podaljšuje za tiste dni, ko je javni uslužbenec prejemal nadomestilo plače v breme ZZZS.

2. Kako se določi 10-mesečno obdobje vračila v primeru, ko je bil pri javni uslužbenki v času trajanja dopusta za nego in varstvo otroka že opravljen obračun preveč izplačanih plač (za pretekle mesece pred nastopom porodniškega dopusta), dejansko pa se ji je plača v skladu z veljavnim normativnim okvirom začela izplačevati šele po vrnitvi na delo?

V kolikor je bila javni uslužbenki po vrnitvi s porodniškega dopusta oz. dopusta za nego in varstvo otroka izplačevana zakonita plača, predstavlja nastop porodniškega dopusta trenutek, ko se je javni uslužbenki prenehala izplačevati nezakonita plača in se desetmesečno obdobje šteje od nastopa porodniškega dopusta nazaj.

3. Ali se v primeru, da je javni uslužbenec pri istem delodajalcu sklenil 2 pogodbi o zaposlitvi, med katerima je bila prekinitev, obdobje vračila 10 mesecev šteje za vsako posamezno pogodbo posebej (se pravi mora javni uslužbenec vračati preveč izplačano plačo na podlagi vsake pogodbe za 10 mesecev nazaj)?

V primeru, ko bila javnemu uslužbencu napačno izplačevana plača kot posledica več različnih nepravilnosti, se v obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZSPJS, šteje obdobje zadnjih desetih mesecev pred vsakokratnim prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju s predpisi, torej od vsake posamezne odprave nepravilnosti, pri čemer pa javni uslužbenec na podlagi posameznega dogovora ne more vračati več, kot znaša dvakratnik njegove zakonito določene osnovne plače za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora.

4. Ali se v primeru, da je javnemu uslužbencu delovno razmerje prenehalo 18. 11. 2013 (plača se izplačuje 5. v mesecu), 10-mesečno obdobje šteje do 19. 1. 2013 ali do 1. 2. 2013 (v tem primeru se mesec november šteje za cel mesec)?

V primeru, ko je javnemu uslužbencu delovno razmerje prenehalo 18.11.2013, desetmesečno obdobje zajema obdobje od meseca januarja 2013 do meseca oktobra 2013.